Pianisti, posebno profesionalni, imajo izjemno sposobnost koordinacije obeh rok. Tudi tukaj seveda drži, da vaja dela mojstra in uri naše nevrone. Kaj pa zavezovanje čevljev, uporaba računalniške tipkovnice, nož v eni roki in vilice v drugi roki, ko jemo?… naši možgani morajo pogosto, četudi na to niti ne pomislimo, usklajevati koordinacijo in gibe obeh rok hkrati. Kako to počnejo?

Najprej sem v snemalni studio povabila našega glasbenega urednika Mateja Jevniška, profesorja glasbe, ki ga črno-bele tipke spremljajo že dolgo vrsto let. Kot sam pravi, je vse skupaj seveda “vaja, vaja, vaja”, tako da leva roka zdaj že čisto avtomatično sledi desni in išče harmonije. Kaj nam je zaigral,seveda lahko slišite v oddaji.

V London sem za pojasnila poklicala prof. dr. Patricka Haggarda, z Inštituta za kognitivno nevroznanost na UCL (University College London):

“Ko razmišljamo o koordinaciji dvojnega gibanja, moramo to razdeliti na dve skupini. Na primere, ko so si gibi podobni- pa vzemimo za primer hojo. Leva noga dela podobne gibe kot desna noga, le, da je to z zamikom. Če obe polovici telesa izvajata podobne gibe z zamikom, naši možgani dojemajo to z enotnim vzorcem oziroma enim motoričnim programom, kot bi to tudi lahko poimenovali. Drugi primer pa je, recimo pri klavirju, da vsaka roka deluje po povsem drugačnem motoričnem programu, kar smo lahko slišali tudi na začetku vaše oddaje. Naši možgani torej delajo dvoje- gibe leve roke, gibe desne roke, poleg tega pa oboje usklajujejo v neko celoto. Na ravni strukture in delovanja možganov je tukaj znanega veliko. Gibanje leve roke nadzoruje desna možganska polobla in obratno. Imamo torej dva motorična sistema, ki lahko delujeta neodvisno. Ampak, pomembno vprašanje- kako jih potem lahko povežemo skupaj? Tukaj ključno vlogo igra struktura, ki se imenuje kalozni korpus in povezuje obe hemisferi.”

Razumevanje delovanja koordinacije obeh rok pri zdravih posameznikih pa seveda pomeni temelj razumevanja za uporabo znanj v klinični praksi:

“Recimo pri ljudeh, ki so utrpeli možgansko kap. Po navadi je pri tem poškodovana ena hemisfera, kar vpliva na gibanje enega dela telesa. Vprašanje pa je, kako naj poteka rehabilitacija? Recimo, da je bila prizadeta leva hemisfera in posameznik ne more uporabljati desne roke. Navadno se zgodi, da se prilagodijo in začnejo pisati z levo in obratno. Zelo pomembno vprašanje je, ali je bolje, da pacientom dovolimo, da uporabljajo funkcionalno roko ali da jim tega ne dovolimo in rečemo, da uporabljajo roko, ki je prizadeta? Ali se je torej bolje osredotočiti na prizadeto hemisfero in jo znova izuriti ali uporabljati zdravo možgansko poloblo. Zanimivo bi bilo tudi raziskovati, kako zdrava hemisfera pomaga prizadeti s ponovnim učenjem motoričnih vzorcev gibanja.”

In kaj ima pri vsem tem “feedback” (povratni)  in “feedforward” (vnaprejšnji) mehanizem? Kliknite na zgornjo povezavo za predvajanje in vse bo jasno!