Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kalozni korpus oziroma prečnik je ogromen sveženj živčnih vlaken, ki povezuje obe možganski hemisferi
Spoznavamo ogromen sveženj več kot 200 milijonov živčnih vlaken, ki sestavljajo kalozni korpus oziroma prečnik. To je nekakšen most, ki povezuje levo in desno možgansko hemisfero in poskrbi, da ta dva neverjetna svetova omrežij delujeta celovito. Tokrat je bil na možganskem popotovanju z nami nevrolog, asist. dr. Dejan Georgiev.
Prečnik je zanimiva struktura v možganih, saj povezuje dve polobli, levo in desno. Glavna povezava med njima je prav s korpusom kalozumom ,ni edina povezava, je pa največja in najpomembnejša.
Če boste opazovali kakšno sliko možganov, boste to strukturo prepoznali po tem, da je v obliki loka oziroma črke c.
Anatomsko ga vidimo kot belo telo, bel pa je zaradi mielina. Aksoni, ki se nahajajo v njem, so mielizirani, ni pa nobenih teles nevronov oziroma teles živčnih celic. ravno zaradi tega je to tkivo bolj trdo po konsistenci kot ostala možganovina.
Z sprednjimi deli korpusa kalozuma komunicirajo sprednji deli možganov, s tistimi, ki so bolj zadaj, pa zadnji deli možganov. Komunikacija pa poteka prek nevrotransmiterjev.
Nevropsiholog in nevrobiolog Roger Wolcott Sperry je skupaj z Davidom Hunterjem Hubelom in Torstenom Nielsom Wieselom leta 1981 prejel Nobelovo nagrado za medicino in fiziologijo za delo in raziskovanje na področju ločenih hemisfer (split brain). raziskovali so, kaj se zgodi, če so pacientom prerezali prečnik.
Kot je povedal naš sogovornik, imajo anatomske raziskave, ki so jih opravili, še dandanes veliko vrednost. Seveda pa lahko s sodobnimi oblikami slikanja možganov oziroma spremljanja dogajanja v njih, dobijo še bolj podrobne in prav tako izjemno pomembne informacije.
Pri nekaterih ljudeh se zgodi, da se rodijo brez prečnika ali dela te strukture. Če je to od rojstva, veliko vlogo odigra tudi nevroplastičnost. Seveda pa obstajajo tudi drugi primeri, ko prečnik ne deluje tako, kot bi mogel, pojasnjuje dr. Georgiev.
Mi poznamo nevrološke bolezni, pri katerih je ta kalozni korpus v okvari. Veliko je na primer govora o avtizmu. Socialne sposobnosti naj bi bile namreč povezane z delovanjem tega dela možganov, pa vemo, da so pri ljudeh z avtizmom slabše.
So tudi bolezni, ki prečnik prizadenejo tako, da vidimo funkcijo te strukture klinično. Recimo infarkt, tumor v korpusu kalozomu, včasih pa se tudi v terapevtskih primerih poslužujemo sekcije tega predela, recimo v redkih primerih epilepsij.
483 epizod
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Kalozni korpus oziroma prečnik je ogromen sveženj živčnih vlaken, ki povezuje obe možganski hemisferi
Spoznavamo ogromen sveženj več kot 200 milijonov živčnih vlaken, ki sestavljajo kalozni korpus oziroma prečnik. To je nekakšen most, ki povezuje levo in desno možgansko hemisfero in poskrbi, da ta dva neverjetna svetova omrežij delujeta celovito. Tokrat je bil na možganskem popotovanju z nami nevrolog, asist. dr. Dejan Georgiev.
Prečnik je zanimiva struktura v možganih, saj povezuje dve polobli, levo in desno. Glavna povezava med njima je prav s korpusom kalozumom ,ni edina povezava, je pa največja in najpomembnejša.
Če boste opazovali kakšno sliko možganov, boste to strukturo prepoznali po tem, da je v obliki loka oziroma črke c.
Anatomsko ga vidimo kot belo telo, bel pa je zaradi mielina. Aksoni, ki se nahajajo v njem, so mielizirani, ni pa nobenih teles nevronov oziroma teles živčnih celic. ravno zaradi tega je to tkivo bolj trdo po konsistenci kot ostala možganovina.
Z sprednjimi deli korpusa kalozuma komunicirajo sprednji deli možganov, s tistimi, ki so bolj zadaj, pa zadnji deli možganov. Komunikacija pa poteka prek nevrotransmiterjev.
Nevropsiholog in nevrobiolog Roger Wolcott Sperry je skupaj z Davidom Hunterjem Hubelom in Torstenom Nielsom Wieselom leta 1981 prejel Nobelovo nagrado za medicino in fiziologijo za delo in raziskovanje na področju ločenih hemisfer (split brain). raziskovali so, kaj se zgodi, če so pacientom prerezali prečnik.
Kot je povedal naš sogovornik, imajo anatomske raziskave, ki so jih opravili, še dandanes veliko vrednost. Seveda pa lahko s sodobnimi oblikami slikanja možganov oziroma spremljanja dogajanja v njih, dobijo še bolj podrobne in prav tako izjemno pomembne informacije.
Pri nekaterih ljudeh se zgodi, da se rodijo brez prečnika ali dela te strukture. Če je to od rojstva, veliko vlogo odigra tudi nevroplastičnost. Seveda pa obstajajo tudi drugi primeri, ko prečnik ne deluje tako, kot bi mogel, pojasnjuje dr. Georgiev.
Mi poznamo nevrološke bolezni, pri katerih je ta kalozni korpus v okvari. Veliko je na primer govora o avtizmu. Socialne sposobnosti naj bi bile namreč povezane z delovanjem tega dela možganov, pa vemo, da so pri ljudeh z avtizmom slabše.
So tudi bolezni, ki prečnik prizadenejo tako, da vidimo funkcijo te strukture klinično. Recimo infarkt, tumor v korpusu kalozomu, včasih pa se tudi v terapevtskih primerih poslužujemo sekcije tega predela, recimo v redkih primerih epilepsij.
Poletje je čas, ko se zdi, da se stres vsaj malo odpravi na počitnice in je zjutraj lažje vstati. Četudi zaradi takšnih ali drugačnih razlogov ne gremo na oddih ali si ne moremo privoščiti dopusta, se po navadi ob dolgih dnevih vsaj malo otresemo skrbi kje na svežem zraku. Kako pa to obdobje vpliva na naša nevronska omrežja, če se spopadajo z depresijo? Ob omembi sezonske depresije ponavadi pomislimo na temne, hladne zimske dneve, kaj pa poletni čas? O tem v četrtek ob 7.35 na Prvem! Odgovarja : dr. Lilijana Šprah, Pripravlja: Mojca Delač
Če omenim Proustove magdalenice, verjetno že brskate po spominu in v možganih iščete predalček z naslovom »Šolsko znanje«. Ta grižljaj peciva – magdalenica pomočena v čaj – je namreč ena bolj prepoznavnih metafor v svetovni književnosti. Darja Pograjc ni raziskovala književnosti, ampak je ta Proustov občutek varnosti in spomin na otroštvo, ki ga je priklical grižljaj peciva, iskala v glasbi. Saj veste, ko na radiu zavrtijo pesem, ki je že leta in leta niste slišali, pa vas v trenutku odpelje na točno določen kraj ali v točno določen čas v življenju, ob tem pa vas preplavijo čustva, ki so vas preplavila takrat. Možgani na dlani tokrat v sodelovanju z Diano Omigie, predavateljico z Oddelka za psihologijo na Goldsmiths, University of London, in Johnatanom Ayerstom, doktorskim študentom psihologije glasbe, ki v svoji doktorski nalogi preučuje psihološki vidik glasbene improvizacije, kjer se precej naslanja ravno na povezavo s Proustom.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti na poljuden način in s pomočjo domačih ter tujih strokovnjakov pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo. Možgane na dlani najdete tudi med podcasti in na twitterju @mozganinadlani.
Nevrobiološke raziskave so ponudile veliko spoznanj o vzrokih in posledicah izgorevanja, pravi dr. Andreja Pšeničny, s katero tokrat potujemo v svet naših omrežij. Psihoterapevte seveda še zlasti zanima tako imenovana nevrobiološka ranljivost, zaradi katere začnejo določeni ljudje v določenih okoliščinah izgorevati. Tudi o tem v četrtkovih jutranjih minutah za možgane, v katerih bomo med drugim izvedeli, kaj je to adrenalna izgorelost, kakšna je razlika med izgorelostjo in delovno izčrpanostjo in kako se naši možgani oziroma celoten organizem zaščiti pred popolno izčrpanostjo in drugimi simptomi izgorelosti. Se slišimo v četrtek ob 7.35 na Prvem!
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti na poljuden način in s pomočjo domačih ter tujih strokovnjakov pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo. Možgane na dlani najdete tudi med podcasti in na twitterju @mozganinadlani.
V Ljubljani je minuli teden potekala mednarodna konferenca »Avtizem v prvih letih življenja«, na kateri je bila glavna govornica dr. Hanna Alonim iz Izraela, ena od vodilnih svetovnih strokovnjakinj za avtizem v najzgodnejšem obdobju življenja. Skupaj z njo bomo pogledali v nevrobiološko podstat tega spektra motenj, poizvedeli kaj ima z njo tehnologija in epigenetika ter tudi zakaj je tako pomembno, da se tveganje za avtizem odkrije čimprej v razvoju otroka. Pripravlja: Mojca Delač.
V tokratni epizodi znova plujemo v svet demence, a tokrat – malo drugače. Kje sem ostala? je predstava, pri kateri sta avtorici na odrske deske prelili izkušnje z zgodbama svojih babic. Po podatkih organizacije Alzehimer’s Diesease International predstavlja demenca enega od najpomembnejših globalnih zdravstvenih in socialnih problemov 21. stoletja. Diagnoza je še vedno prepogosto postavljena prepozno, tudi zaradi stigme, ki še vedno obstaja. O prepletanju umetnosti in znanosti ter o izkušnjah z življenjem in odnosi, v katere poseže demenca, v četrtek ob 7.35 na Prvem!
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti na poljuden način in s pomočjo domačih ter tujih strokovnjakov pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo. Možgane na dlani najdete tudi med podcasti in na twitterju @mozganinadlani.
V tokratni epizodi bomo odgovorili na vprašanje: Kaj se dogaja z našimi možgani, ko omedlimo? Sinkopa je prehodna, kratkotrajna izguba zavesti. Možgani so za svoje delovanje v vsakem trenutku odvisni od dotoka sveže krvi. Lahko pa se zgodi, da zaradi različnih razlogov pride do zmanjšanja te prekrvavitve. O mehanizmih sinkope, vzrokih in tudi o tem, kaj lahko storimo, če opazimo opozorilne znake, nam bo povedala prof. dr. Maja Bresjanac. V svet nevronov in omedlevice zavijamo v četrtek ob 7.35 na Prvem! Pripravlja: Mojca Delač.
Prof. dr. Monique Cherrier je nevropsihologinja in raziskovalka na Oddelku za psihiatrijo in vedenjske znanosti na Univerzi Washington v Seattlu. Posebej jo zanima povezava med hormoni, staranjem, rakom, bolečino in človeškim zaznavanjem. Mojca Delač jo je povabila pred radijski mikrofon in jo prosila, da nas za nekaj minut odpelje v svet androgenov, torej moških spolnih hormonov, in kognicije. In zgodba je kmalu dobila veliko širši kontekst.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti na poljuden način in s pomočjo domačih ter tujih strokovnjakov pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo. Možgane na dlani najdete tudi med podcasti in na twitterju @mozganinadlani.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti na poljuden način in s pomočjo domačih ter tujih strokovnjakov pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo. Možgane na dlani najdete tudi med podcasti in na twitterju @mozganinadlani.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Neveljaven email naslov