Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kalozni korpus oziroma prečnik je ogromen sveženj živčnih vlaken, ki povezuje obe možganski hemisferi
Spoznavamo ogromen sveženj več kot 200 milijonov živčnih vlaken, ki sestavljajo kalozni korpus oziroma prečnik. To je nekakšen most, ki povezuje levo in desno možgansko hemisfero in poskrbi, da ta dva neverjetna svetova omrežij delujeta celovito. Tokrat je bil na možganskem popotovanju z nami nevrolog, asist. dr. Dejan Georgiev.
Prečnik je zanimiva struktura v možganih, saj povezuje dve polobli, levo in desno. Glavna povezava med njima je prav s korpusom kalozumom ,ni edina povezava, je pa največja in najpomembnejša.
Če boste opazovali kakšno sliko možganov, boste to strukturo prepoznali po tem, da je v obliki loka oziroma črke c.
Anatomsko ga vidimo kot belo telo, bel pa je zaradi mielina. Aksoni, ki se nahajajo v njem, so mielizirani, ni pa nobenih teles nevronov oziroma teles živčnih celic. ravno zaradi tega je to tkivo bolj trdo po konsistenci kot ostala možganovina.
Z sprednjimi deli korpusa kalozuma komunicirajo sprednji deli možganov, s tistimi, ki so bolj zadaj, pa zadnji deli možganov. Komunikacija pa poteka prek nevrotransmiterjev.
Nevropsiholog in nevrobiolog Roger Wolcott Sperry je skupaj z Davidom Hunterjem Hubelom in Torstenom Nielsom Wieselom leta 1981 prejel Nobelovo nagrado za medicino in fiziologijo za delo in raziskovanje na področju ločenih hemisfer (split brain). raziskovali so, kaj se zgodi, če so pacientom prerezali prečnik.
Kot je povedal naš sogovornik, imajo anatomske raziskave, ki so jih opravili, še dandanes veliko vrednost. Seveda pa lahko s sodobnimi oblikami slikanja možganov oziroma spremljanja dogajanja v njih, dobijo še bolj podrobne in prav tako izjemno pomembne informacije.
Pri nekaterih ljudeh se zgodi, da se rodijo brez prečnika ali dela te strukture. Če je to od rojstva, veliko vlogo odigra tudi nevroplastičnost. Seveda pa obstajajo tudi drugi primeri, ko prečnik ne deluje tako, kot bi mogel, pojasnjuje dr. Georgiev.
Mi poznamo nevrološke bolezni, pri katerih je ta kalozni korpus v okvari. Veliko je na primer govora o avtizmu. Socialne sposobnosti naj bi bile namreč povezane z delovanjem tega dela možganov, pa vemo, da so pri ljudeh z avtizmom slabše.
So tudi bolezni, ki prečnik prizadenejo tako, da vidimo funkcijo te strukture klinično. Recimo infarkt, tumor v korpusu kalozomu, včasih pa se tudi v terapevtskih primerih poslužujemo sekcije tega predela, recimo v redkih primerih epilepsij.
483 epizod
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Kalozni korpus oziroma prečnik je ogromen sveženj živčnih vlaken, ki povezuje obe možganski hemisferi
Spoznavamo ogromen sveženj več kot 200 milijonov živčnih vlaken, ki sestavljajo kalozni korpus oziroma prečnik. To je nekakšen most, ki povezuje levo in desno možgansko hemisfero in poskrbi, da ta dva neverjetna svetova omrežij delujeta celovito. Tokrat je bil na možganskem popotovanju z nami nevrolog, asist. dr. Dejan Georgiev.
Prečnik je zanimiva struktura v možganih, saj povezuje dve polobli, levo in desno. Glavna povezava med njima je prav s korpusom kalozumom ,ni edina povezava, je pa največja in najpomembnejša.
Če boste opazovali kakšno sliko možganov, boste to strukturo prepoznali po tem, da je v obliki loka oziroma črke c.
Anatomsko ga vidimo kot belo telo, bel pa je zaradi mielina. Aksoni, ki se nahajajo v njem, so mielizirani, ni pa nobenih teles nevronov oziroma teles živčnih celic. ravno zaradi tega je to tkivo bolj trdo po konsistenci kot ostala možganovina.
Z sprednjimi deli korpusa kalozuma komunicirajo sprednji deli možganov, s tistimi, ki so bolj zadaj, pa zadnji deli možganov. Komunikacija pa poteka prek nevrotransmiterjev.
Nevropsiholog in nevrobiolog Roger Wolcott Sperry je skupaj z Davidom Hunterjem Hubelom in Torstenom Nielsom Wieselom leta 1981 prejel Nobelovo nagrado za medicino in fiziologijo za delo in raziskovanje na področju ločenih hemisfer (split brain). raziskovali so, kaj se zgodi, če so pacientom prerezali prečnik.
Kot je povedal naš sogovornik, imajo anatomske raziskave, ki so jih opravili, še dandanes veliko vrednost. Seveda pa lahko s sodobnimi oblikami slikanja možganov oziroma spremljanja dogajanja v njih, dobijo še bolj podrobne in prav tako izjemno pomembne informacije.
Pri nekaterih ljudeh se zgodi, da se rodijo brez prečnika ali dela te strukture. Če je to od rojstva, veliko vlogo odigra tudi nevroplastičnost. Seveda pa obstajajo tudi drugi primeri, ko prečnik ne deluje tako, kot bi mogel, pojasnjuje dr. Georgiev.
Mi poznamo nevrološke bolezni, pri katerih je ta kalozni korpus v okvari. Veliko je na primer govora o avtizmu. Socialne sposobnosti naj bi bile namreč povezane z delovanjem tega dela možganov, pa vemo, da so pri ljudeh z avtizmom slabše.
So tudi bolezni, ki prečnik prizadenejo tako, da vidimo funkcijo te strukture klinično. Recimo infarkt, tumor v korpusu kalozomu, včasih pa se tudi v terapevtskih primerih poslužujemo sekcije tega predela, recimo v redkih primerih epilepsij.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Ker oktobra radio obeležuje devet desetletij risanja zgodb z zvokom, štiri četrtkove epizode namenjamo prav temu – možganom in zvoku. Najprej se bomo odpravili na bučno zabavo in se vprašali, kako naši možgani usmerjajo pozornost na enega sogovornika in kako je mogoče, da ob poplavi dražljajev v zelo glasni množici slišimo, če nas kdo pokliče po imenu. In po drugi strani – zakaj kdaj v mirnem okolju koga, kljub temu da je ob nas, enostavno ne slišimo, ker počnemo nekaj drugega? V četrtek ob 7.35 na Prvem! Pripravlja: Mojca Delač.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Vsem se kdaj zgodi, da pridemo v nek prostor, pa smo pozabili, po kaj smo prišli. Da odpremo omaro, pa nimamo pojma, kaj iščemo, da pozabimo ime sogovornika, ki ga sicer dobro poznamo, da imamo besedo na koncu jezika, pa se je ne spomnimo. Kdaj pa to postane težava, ker se pojavlja prepogosto in nas začne skrbeti, da je z našimi možgani nekaj narobe? O tem smo se pogovarjali z nevrologom dr. Jeremyjem Isaacsom.
Kaj visoke temperature pomenijo za naše možgane in kako skrbijo za ohlajanje
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Strah pred padcem v globino je eden najbolj ukoreninjenih v ljudeh in del našega preživetvenega nagona. Če se lotimo adrenalinskih podvigov kot je npr. bungee jumping, se zato v naših možganih odvija pravi boj. En del možganov nam pravi, da gre za nevarno situacijo in da bi bilo najbolje pobegniti. Drug del pa nas mami k skoku z obljubo o zabavnosti tega početja. Kaj vzbudi ene in kaj druge občutke boste izvedeli v četrtkovi oddaji Možgani na dlani. V možgane tistih, ki se odločijo za bungee jumping bomo pogledali ob 7:35 na Prvem.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
O tem refleksu kroži mnogo mitov, pa tudi zanimivih teorij. Koliko o zehanju že ve nevroznanost, je res nalezljivo in ali obstajajo tudi posamezniki, ki nikoli ne zehajo? Prof. dr. Simon Thompson nas je tokrat odpeljal v svet nevronov.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Si tudi vi ne predstavljate jutranje rutine brez skodelice kave? Kot nam je povedala prof. dr. Mojca Kržan, predstojnica Inštituta za farmakologijo in eksperimentalno toksikologijo ljubljanske medicinske fakultete
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Neveljaven email naslov