Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kalozni korpus oziroma prečnik je ogromen sveženj živčnih vlaken, ki povezuje obe možganski hemisferi
Spoznavamo ogromen sveženj več kot 200 milijonov živčnih vlaken, ki sestavljajo kalozni korpus oziroma prečnik. To je nekakšen most, ki povezuje levo in desno možgansko hemisfero in poskrbi, da ta dva neverjetna svetova omrežij delujeta celovito. Tokrat je bil na možganskem popotovanju z nami nevrolog, asist. dr. Dejan Georgiev.
Prečnik je zanimiva struktura v možganih, saj povezuje dve polobli, levo in desno. Glavna povezava med njima je prav s korpusom kalozumom ,ni edina povezava, je pa največja in najpomembnejša.
Če boste opazovali kakšno sliko možganov, boste to strukturo prepoznali po tem, da je v obliki loka oziroma črke c.
Anatomsko ga vidimo kot belo telo, bel pa je zaradi mielina. Aksoni, ki se nahajajo v njem, so mielizirani, ni pa nobenih teles nevronov oziroma teles živčnih celic. ravno zaradi tega je to tkivo bolj trdo po konsistenci kot ostala možganovina.
Z sprednjimi deli korpusa kalozuma komunicirajo sprednji deli možganov, s tistimi, ki so bolj zadaj, pa zadnji deli možganov. Komunikacija pa poteka prek nevrotransmiterjev.
Nevropsiholog in nevrobiolog Roger Wolcott Sperry je skupaj z Davidom Hunterjem Hubelom in Torstenom Nielsom Wieselom leta 1981 prejel Nobelovo nagrado za medicino in fiziologijo za delo in raziskovanje na področju ločenih hemisfer (split brain). raziskovali so, kaj se zgodi, če so pacientom prerezali prečnik.
Kot je povedal naš sogovornik, imajo anatomske raziskave, ki so jih opravili, še dandanes veliko vrednost. Seveda pa lahko s sodobnimi oblikami slikanja možganov oziroma spremljanja dogajanja v njih, dobijo še bolj podrobne in prav tako izjemno pomembne informacije.
Pri nekaterih ljudeh se zgodi, da se rodijo brez prečnika ali dela te strukture. Če je to od rojstva, veliko vlogo odigra tudi nevroplastičnost. Seveda pa obstajajo tudi drugi primeri, ko prečnik ne deluje tako, kot bi mogel, pojasnjuje dr. Georgiev.
Mi poznamo nevrološke bolezni, pri katerih je ta kalozni korpus v okvari. Veliko je na primer govora o avtizmu. Socialne sposobnosti naj bi bile namreč povezane z delovanjem tega dela možganov, pa vemo, da so pri ljudeh z avtizmom slabše.
So tudi bolezni, ki prečnik prizadenejo tako, da vidimo funkcijo te strukture klinično. Recimo infarkt, tumor v korpusu kalozomu, včasih pa se tudi v terapevtskih primerih poslužujemo sekcije tega predela, recimo v redkih primerih epilepsij.
485 epizod
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Kalozni korpus oziroma prečnik je ogromen sveženj živčnih vlaken, ki povezuje obe možganski hemisferi
Spoznavamo ogromen sveženj več kot 200 milijonov živčnih vlaken, ki sestavljajo kalozni korpus oziroma prečnik. To je nekakšen most, ki povezuje levo in desno možgansko hemisfero in poskrbi, da ta dva neverjetna svetova omrežij delujeta celovito. Tokrat je bil na možganskem popotovanju z nami nevrolog, asist. dr. Dejan Georgiev.
Prečnik je zanimiva struktura v možganih, saj povezuje dve polobli, levo in desno. Glavna povezava med njima je prav s korpusom kalozumom ,ni edina povezava, je pa največja in najpomembnejša.
Če boste opazovali kakšno sliko možganov, boste to strukturo prepoznali po tem, da je v obliki loka oziroma črke c.
Anatomsko ga vidimo kot belo telo, bel pa je zaradi mielina. Aksoni, ki se nahajajo v njem, so mielizirani, ni pa nobenih teles nevronov oziroma teles živčnih celic. ravno zaradi tega je to tkivo bolj trdo po konsistenci kot ostala možganovina.
Z sprednjimi deli korpusa kalozuma komunicirajo sprednji deli možganov, s tistimi, ki so bolj zadaj, pa zadnji deli možganov. Komunikacija pa poteka prek nevrotransmiterjev.
Nevropsiholog in nevrobiolog Roger Wolcott Sperry je skupaj z Davidom Hunterjem Hubelom in Torstenom Nielsom Wieselom leta 1981 prejel Nobelovo nagrado za medicino in fiziologijo za delo in raziskovanje na področju ločenih hemisfer (split brain). raziskovali so, kaj se zgodi, če so pacientom prerezali prečnik.
Kot je povedal naš sogovornik, imajo anatomske raziskave, ki so jih opravili, še dandanes veliko vrednost. Seveda pa lahko s sodobnimi oblikami slikanja možganov oziroma spremljanja dogajanja v njih, dobijo še bolj podrobne in prav tako izjemno pomembne informacije.
Pri nekaterih ljudeh se zgodi, da se rodijo brez prečnika ali dela te strukture. Če je to od rojstva, veliko vlogo odigra tudi nevroplastičnost. Seveda pa obstajajo tudi drugi primeri, ko prečnik ne deluje tako, kot bi mogel, pojasnjuje dr. Georgiev.
Mi poznamo nevrološke bolezni, pri katerih je ta kalozni korpus v okvari. Veliko je na primer govora o avtizmu. Socialne sposobnosti naj bi bile namreč povezane z delovanjem tega dela možganov, pa vemo, da so pri ljudeh z avtizmom slabše.
So tudi bolezni, ki prečnik prizadenejo tako, da vidimo funkcijo te strukture klinično. Recimo infarkt, tumor v korpusu kalozomu, včasih pa se tudi v terapevtskih primerih poslužujemo sekcije tega predela, recimo v redkih primerih epilepsij.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Znanstveniki so prišli do spoznanja, da lahko višja mera koncentracije, ki je potrebna pri vožnji motorja, lahko vpliva na tudi siceršnji višji nivo možganskih kognitivnih funkcij in procesiranja. Ampak – kako lahko zvok motorja zapelje naše možgane, še preden mi zapeljemo motor? Kaj se zgodi, ko v zgodbo vključimo še adrenalin? Kako ta vpliva na našo pozornost, zaznavanje in sprejemanje odločitev – predvsem tistih- nepremišljenih? O tem se bo Mojca Delač v tokratni oddaji pogovarjala s strokovnjakom za varno vožnjo in direktorjem Inštituta za civilizacijo in kulturo, Andrejem Brglezom. Se slišimo v četrtek ob 7.35 na Prvem!
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Tokrat se bomo odpravili na sladoled! Ob mislih nanj se marsikomu na obrazu nariše zadovoljen nasmeh. Pa se vam je že kdaj zgodilo, da je hladno osvežitev pospremil tudi neprijeten glavobol? Kako in zakaj se to zgodi? Vabljeni k poslušanju oddaje Možgani na dlani, nevron pred mikrofon. Gost tokratne je profesor nevrologije, dr. Peter Goadsby s King's Collega v Londonu, tudi direktor "Wellcome Trust Clinical Research Facility", torej storitve za klinične raziskave v bolnišnici King's Collega. V London ga je poklicala Mojca Delač.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Tokrat bomo naše možgane izpostavili ekstremnim razmeram in okolju, na katerega niso prilagojeni. Gremo se potapljat! Zgodovina človeškega potapljanja seže daleč nazaj, o vplivu te aktivnosti na naše telo in možgane pa je odprta še vrsta vprašanj. Kaj se dogaja z našimi možgani, ko raziskujemo vodne globine? Kako se pri tem razlikujeta potapljanje na dah in tisto s pripomočki? Kaj je samba? Na ta in druga vprašanja bo odgovarjal prof. dr. Kay Tezlaff z Univerzitetne klinike v Tübingenu v Nemčiji. V iskanje odgovorov se je potopila Mojca Delač.
Vsak dan z letalom potuje okoli 8 milijonov ljudi, ki jih je – vsaj na daljših letih – treba tudi nahraniti, kar ni lahka naloga, saj ima letalska hrana sloves slabše, neokusne hrane ali pa hrane, ki je medlega okusa. A morda za to niso nujno krive nekakovostne sestavine ali nespodobni kuharji, temveč naši možgani. Z okušalnimi brbončicami visoko nad oblaki, na letališču pustimo tudi naše običajno zaznavanje hrane in pijače. In če že omenjamo pijačo – 27 odstotkov pijač, ki jih potniki zaužijejo med potovanjem z letalom, predstavlja – ne boste verjeli – paradižnikov sok. Vabljeni na vkrcanje, na potovanje v svet možganov na letalu, kjer se dogajajo zanimive manipulacije okusov.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Junijsko druženje z našimi nevroni začenjamo z raziskovanjem, kaj se z njimi dogaja čisto na začetku – v prvih dneh, tednih in mesecih. Kakšno je najbolj dinamično obdobje razvoja možganov, kako nevroni potujejo, se povezujejo in izoblikujejo kompleksno vesolje, ki mu rečemo človeški možgani? Z nami bo asis. mag. David Gosar, z ljubljanske Pediatrične klinike. V četrtek ob 7.35 na Prvem! Pripravlja Mojca Delač.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Neveljaven email naslov