Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pogovarjali smo se z dr. Davidom McMurtryjem z Univerze Aberdeen na Škotskem
Vprašanje o tem, kaj je um, filozofe, psihologe, nevroznanstvenike in druge zaposluje že na desetine let. Kako pa o odnosu med možgani in umom razmišlja dr. David McMurtry, profesor na Univerzi Aberdeen na Škotskem? Na harmonijo med obojim, umom in možgani, gleda predvsem z vidika čuječnosti, ki jo raziskuje in poučuje.
Naš um ni organ, kot so možgani ali srce.
“Mislim, da imamo vsi izkušnje, ki pričajo o tem, da gre za več kot le za možgane. Kot primer lahko navedemo občutek strahu ali tesnobe. Kadar pride do tega, to začutimo po vsem telesu, ne najprej v naših možganih. To čutimo v želodcu, pri srcu, kar dokazuje to, da um ni zgolj del možganov, ampak celega telesa. Dr. Dan Siegel, ameriški nevroznanstvenik in psihoterapevt, je o tem veliko napisal. Um je definiral kot proces izmenjave energij in informacij znotraj in izven telesa. Um ni organ, kot naši možgani, srce, pljuča. Je torej proces izmenjave energij in informacij, s pomočjo električnih in kemičnih signalov. To se dogaja avtomatično, ves čas, kot rezultat senzornih dražljajev in izkušenj.”
Naš um ni enak našemu jazu, um se lahko naučimo tudi opazovati, lahko nanj vplivamo, je prepričan David McMurtry.
“Moramo se torej naučiti, kako ta proces opazovati. Kako opazovati misli, čustva in občutja, ne pa takoj reagirati nanje. Če jih opazujemo, bodo mnogi preprosto izginili, če pa so pomembni, bodo prišli nazaj. In ti bodo tisti, ki štejejo in s katerimi se moramo ukvarjati.”
»Naš um velkro za slabo in teflon za dobro«
Ampak zakaj naš um nenehno tava od misli do misli, razmišlja o preteklosti, premleva o prihodnosti, odreagirana na vse, kar se dogaja okoli nas? Zakaj nas čustva velikokrat preplavijo in se zaradi njih kdaj odzovemo tudi neprimerno?
“Na to vprašanje lahko odgovorimo na več načinov. Prvi je s pomočjo znanja evolucijske psihologije. Naš um se je razvil tako, da poskrbi za našo varnost in naše dobro. Um se odziva na nevarnosti in grožnje, z evolucijske perspektive je to pomembno, da preživimo. Zato pri mnogih um »vidi« nevarnosti in težave, namesto priložnosti in sreče. Psihiater in pisatelj Rick Hanson je uporabil prispodobo: »naš um je kot velkro za slabo in teflon za dobro«, z drugimi besedami – slabe stvari se zelo hitro primejo, dobre pa spolzijo skoraj takoj. Tako bi torej na to odgovorila evolucijska psihologija. Mogoče pa na naše misli in občutja reagiramo, ker je to naša navada, ker se nikoli nismo naučili, da bi jih preprosto opazovali. Morda je to del zahodne kulture, kjer se že zelo zgodaj skozi proces izobraževanja učimo analizirati, razčlenjevati, kritizirati in podobno. Da moramo reagirati in se vključiti. Če se celo življenje tako odzivamo, to postane navada, nekaj avtomatičnega. Ko ljudje začnejo z učenjem čuječnosti, to prinese čisto nekaj drugega in novega.”
To, kako razmišljamo in kako se odzovamo je torej navada, pravi naš sogovornik. Navada, ki jo lahko opazujemo in načnemo spreminjati – s čuječnostjo, vadbo zavestne pozornosti. Ta spreminja tako naše delovanje uma in obnašanja kot tudi delovanje možganov, pravi McMurtry:
“Za mnogo ljudi je um njihov »šef«, ki jim narekuje, kako se bodo odločili, katero pot ubrali, kako se bodo vedli. Nikoli pa svojemu umu ne rečejo: Hvala, da skrbiš zame, ampak tega ne bom naredil! Ni namreč nujno, da se um odloči za vedênje, ki je dobro za nas. Vzemimo za primer kompulzivne motnje. Če torej postanemo opazovalec, če se lotimo čuječnosti, bomo s tem spremenili odnos do uma. Ker pa sta um in možgani tako močno povezana, to vpliva tudi na slednje. Nevroznanost nam to pojasni s pomočjo koncepta nevroplastičnosti, ki pravi, da je možno spremeniti delovanje možganov. Če bomo vplivali na um, bomo tudi na naše nevronske strukture.”
A da postanemo čuječi in pozorni ves čas, je proces, ki ni ne kratek ne lahek. O tem smo že govorili tudi v drugi oddajah Možgani na dlani:
483 epizod
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Pogovarjali smo se z dr. Davidom McMurtryjem z Univerze Aberdeen na Škotskem
Vprašanje o tem, kaj je um, filozofe, psihologe, nevroznanstvenike in druge zaposluje že na desetine let. Kako pa o odnosu med možgani in umom razmišlja dr. David McMurtry, profesor na Univerzi Aberdeen na Škotskem? Na harmonijo med obojim, umom in možgani, gleda predvsem z vidika čuječnosti, ki jo raziskuje in poučuje.
Naš um ni organ, kot so možgani ali srce.
“Mislim, da imamo vsi izkušnje, ki pričajo o tem, da gre za več kot le za možgane. Kot primer lahko navedemo občutek strahu ali tesnobe. Kadar pride do tega, to začutimo po vsem telesu, ne najprej v naših možganih. To čutimo v želodcu, pri srcu, kar dokazuje to, da um ni zgolj del možganov, ampak celega telesa. Dr. Dan Siegel, ameriški nevroznanstvenik in psihoterapevt, je o tem veliko napisal. Um je definiral kot proces izmenjave energij in informacij znotraj in izven telesa. Um ni organ, kot naši možgani, srce, pljuča. Je torej proces izmenjave energij in informacij, s pomočjo električnih in kemičnih signalov. To se dogaja avtomatično, ves čas, kot rezultat senzornih dražljajev in izkušenj.”
Naš um ni enak našemu jazu, um se lahko naučimo tudi opazovati, lahko nanj vplivamo, je prepričan David McMurtry.
“Moramo se torej naučiti, kako ta proces opazovati. Kako opazovati misli, čustva in občutja, ne pa takoj reagirati nanje. Če jih opazujemo, bodo mnogi preprosto izginili, če pa so pomembni, bodo prišli nazaj. In ti bodo tisti, ki štejejo in s katerimi se moramo ukvarjati.”
»Naš um velkro za slabo in teflon za dobro«
Ampak zakaj naš um nenehno tava od misli do misli, razmišlja o preteklosti, premleva o prihodnosti, odreagirana na vse, kar se dogaja okoli nas? Zakaj nas čustva velikokrat preplavijo in se zaradi njih kdaj odzovemo tudi neprimerno?
“Na to vprašanje lahko odgovorimo na več načinov. Prvi je s pomočjo znanja evolucijske psihologije. Naš um se je razvil tako, da poskrbi za našo varnost in naše dobro. Um se odziva na nevarnosti in grožnje, z evolucijske perspektive je to pomembno, da preživimo. Zato pri mnogih um »vidi« nevarnosti in težave, namesto priložnosti in sreče. Psihiater in pisatelj Rick Hanson je uporabil prispodobo: »naš um je kot velkro za slabo in teflon za dobro«, z drugimi besedami – slabe stvari se zelo hitro primejo, dobre pa spolzijo skoraj takoj. Tako bi torej na to odgovorila evolucijska psihologija. Mogoče pa na naše misli in občutja reagiramo, ker je to naša navada, ker se nikoli nismo naučili, da bi jih preprosto opazovali. Morda je to del zahodne kulture, kjer se že zelo zgodaj skozi proces izobraževanja učimo analizirati, razčlenjevati, kritizirati in podobno. Da moramo reagirati in se vključiti. Če se celo življenje tako odzivamo, to postane navada, nekaj avtomatičnega. Ko ljudje začnejo z učenjem čuječnosti, to prinese čisto nekaj drugega in novega.”
To, kako razmišljamo in kako se odzovamo je torej navada, pravi naš sogovornik. Navada, ki jo lahko opazujemo in načnemo spreminjati – s čuječnostjo, vadbo zavestne pozornosti. Ta spreminja tako naše delovanje uma in obnašanja kot tudi delovanje možganov, pravi McMurtry:
“Za mnogo ljudi je um njihov »šef«, ki jim narekuje, kako se bodo odločili, katero pot ubrali, kako se bodo vedli. Nikoli pa svojemu umu ne rečejo: Hvala, da skrbiš zame, ampak tega ne bom naredil! Ni namreč nujno, da se um odloči za vedênje, ki je dobro za nas. Vzemimo za primer kompulzivne motnje. Če torej postanemo opazovalec, če se lotimo čuječnosti, bomo s tem spremenili odnos do uma. Ker pa sta um in možgani tako močno povezana, to vpliva tudi na slednje. Nevroznanost nam to pojasni s pomočjo koncepta nevroplastičnosti, ki pravi, da je možno spremeniti delovanje možganov. Če bomo vplivali na um, bomo tudi na naše nevronske strukture.”
A da postanemo čuječi in pozorni ves čas, je proces, ki ni ne kratek ne lahek. O tem smo že govorili tudi v drugi oddajah Možgani na dlani:
Poletje je čas, ko se zdi, da se stres vsaj malo odpravi na počitnice in je zjutraj lažje vstati. Četudi zaradi takšnih ali drugačnih razlogov ne gremo na oddih ali si ne moremo privoščiti dopusta, se po navadi ob dolgih dnevih vsaj malo otresemo skrbi kje na svežem zraku. Kako pa to obdobje vpliva na naša nevronska omrežja, če se spopadajo z depresijo? Ob omembi sezonske depresije ponavadi pomislimo na temne, hladne zimske dneve, kaj pa poletni čas? O tem v četrtek ob 7.35 na Prvem! Odgovarja : dr. Lilijana Šprah, Pripravlja: Mojca Delač
Če omenim Proustove magdalenice, verjetno že brskate po spominu in v možganih iščete predalček z naslovom »Šolsko znanje«. Ta grižljaj peciva – magdalenica pomočena v čaj – je namreč ena bolj prepoznavnih metafor v svetovni književnosti. Darja Pograjc ni raziskovala književnosti, ampak je ta Proustov občutek varnosti in spomin na otroštvo, ki ga je priklical grižljaj peciva, iskala v glasbi. Saj veste, ko na radiu zavrtijo pesem, ki je že leta in leta niste slišali, pa vas v trenutku odpelje na točno določen kraj ali v točno določen čas v življenju, ob tem pa vas preplavijo čustva, ki so vas preplavila takrat. Možgani na dlani tokrat v sodelovanju z Diano Omigie, predavateljico z Oddelka za psihologijo na Goldsmiths, University of London, in Johnatanom Ayerstom, doktorskim študentom psihologije glasbe, ki v svoji doktorski nalogi preučuje psihološki vidik glasbene improvizacije, kjer se precej naslanja ravno na povezavo s Proustom.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti na poljuden način in s pomočjo domačih ter tujih strokovnjakov pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo. Možgane na dlani najdete tudi med podcasti in na twitterju @mozganinadlani.
Nevrobiološke raziskave so ponudile veliko spoznanj o vzrokih in posledicah izgorevanja, pravi dr. Andreja Pšeničny, s katero tokrat potujemo v svet naših omrežij. Psihoterapevte seveda še zlasti zanima tako imenovana nevrobiološka ranljivost, zaradi katere začnejo določeni ljudje v določenih okoliščinah izgorevati. Tudi o tem v četrtkovih jutranjih minutah za možgane, v katerih bomo med drugim izvedeli, kaj je to adrenalna izgorelost, kakšna je razlika med izgorelostjo in delovno izčrpanostjo in kako se naši možgani oziroma celoten organizem zaščiti pred popolno izčrpanostjo in drugimi simptomi izgorelosti. Se slišimo v četrtek ob 7.35 na Prvem!
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti na poljuden način in s pomočjo domačih ter tujih strokovnjakov pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo. Možgane na dlani najdete tudi med podcasti in na twitterju @mozganinadlani.
V Ljubljani je minuli teden potekala mednarodna konferenca »Avtizem v prvih letih življenja«, na kateri je bila glavna govornica dr. Hanna Alonim iz Izraela, ena od vodilnih svetovnih strokovnjakinj za avtizem v najzgodnejšem obdobju življenja. Skupaj z njo bomo pogledali v nevrobiološko podstat tega spektra motenj, poizvedeli kaj ima z njo tehnologija in epigenetika ter tudi zakaj je tako pomembno, da se tveganje za avtizem odkrije čimprej v razvoju otroka. Pripravlja: Mojca Delač.
V tokratni epizodi znova plujemo v svet demence, a tokrat – malo drugače. Kje sem ostala? je predstava, pri kateri sta avtorici na odrske deske prelili izkušnje z zgodbama svojih babic. Po podatkih organizacije Alzehimer’s Diesease International predstavlja demenca enega od najpomembnejših globalnih zdravstvenih in socialnih problemov 21. stoletja. Diagnoza je še vedno prepogosto postavljena prepozno, tudi zaradi stigme, ki še vedno obstaja. O prepletanju umetnosti in znanosti ter o izkušnjah z življenjem in odnosi, v katere poseže demenca, v četrtek ob 7.35 na Prvem!
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti na poljuden način in s pomočjo domačih ter tujih strokovnjakov pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo. Možgane na dlani najdete tudi med podcasti in na twitterju @mozganinadlani.
V tokratni epizodi bomo odgovorili na vprašanje: Kaj se dogaja z našimi možgani, ko omedlimo? Sinkopa je prehodna, kratkotrajna izguba zavesti. Možgani so za svoje delovanje v vsakem trenutku odvisni od dotoka sveže krvi. Lahko pa se zgodi, da zaradi različnih razlogov pride do zmanjšanja te prekrvavitve. O mehanizmih sinkope, vzrokih in tudi o tem, kaj lahko storimo, če opazimo opozorilne znake, nam bo povedala prof. dr. Maja Bresjanac. V svet nevronov in omedlevice zavijamo v četrtek ob 7.35 na Prvem! Pripravlja: Mojca Delač.
Prof. dr. Monique Cherrier je nevropsihologinja in raziskovalka na Oddelku za psihiatrijo in vedenjske znanosti na Univerzi Washington v Seattlu. Posebej jo zanima povezava med hormoni, staranjem, rakom, bolečino in človeškim zaznavanjem. Mojca Delač jo je povabila pred radijski mikrofon in jo prosila, da nas za nekaj minut odpelje v svet androgenov, torej moških spolnih hormonov, in kognicije. In zgodba je kmalu dobila veliko širši kontekst.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti na poljuden način in s pomočjo domačih ter tujih strokovnjakov pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo. Možgane na dlani najdete tudi med podcasti in na twitterju @mozganinadlani.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti na poljuden način in s pomočjo domačih ter tujih strokovnjakov pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo. Možgane na dlani najdete tudi med podcasti in na twitterju @mozganinadlani.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Neveljaven email naslov