Pogovarjali smo se z dr. Davidom McMurtryjem z Univerze Aberdeen na Škotskem

Vprašanje o tem, kaj je um, filozofe, psihologe, nevroznanstvenike in druge zaposluje že na desetine let. Kako pa o odnosu med možgani in umom razmišlja dr. David McMurtry, profesor na Univerzi Aberdeen na Škotskem? Na harmonijo med obojim, umom in možgani, gleda predvsem z vidika čuječnosti, ki jo raziskuje in poučuje.

Naš um ni organ, kot so možgani ali srce.

“Mislim, da imamo vsi izkušnje, ki pričajo o tem, da gre za več kot le za možgane. Kot primer lahko navedemo občutek strahu ali tesnobe. Kadar pride do tega, to začutimo po vsem telesu, ne najprej v naših možganih. To čutimo v želodcu, pri srcu, kar dokazuje to, da um ni zgolj del možganov, ampak celega telesa. Dr. Dan Siegel, ameriški nevroznanstvenik in psihoterapevt, je o tem veliko napisal. Um je definiral kot proces izmenjave energij in informacij znotraj in izven telesa. Um ni organ, kot naši možgani, srce, pljuča. Je torej proces izmenjave energij in informacij, s pomočjo električnih in kemičnih signalov. To se dogaja avtomatično, ves čas, kot rezultat senzornih dražljajev in izkušenj.”

Naš um ni enak našemu jazu, um se lahko naučimo tudi opazovati, lahko nanj vplivamo, je prepričan David McMurtry.

“Moramo se torej naučiti, kako ta proces opazovati. Kako opazovati misli, čustva in občutja, ne pa takoj reagirati nanje. Če jih opazujemo, bodo mnogi preprosto izginili, če pa so pomembni, bodo prišli nazaj. In ti bodo tisti, ki štejejo in s katerimi se moramo ukvarjati.”

»Naš um velkro za slabo in teflon za dobro«

Ampak zakaj naš um nenehno tava od misli do misli, razmišlja o preteklosti, premleva o prihodnosti, odreagirana na vse, kar se dogaja okoli nas? Zakaj nas čustva velikokrat preplavijo in se zaradi njih kdaj odzovemo tudi neprimerno?

“Na to vprašanje lahko odgovorimo na več načinov. Prvi je s pomočjo znanja evolucijske psihologije. Naš um se je razvil tako, da poskrbi za našo varnost in naše dobro. Um se odziva na nevarnosti in grožnje, z evolucijske perspektive je to pomembno, da preživimo. Zato pri mnogih um »vidi« nevarnosti in težave, namesto priložnosti in sreče. Psihiater in pisatelj Rick Hanson je uporabil prispodobo: »naš um je kot velkro za slabo in teflon za dobro«, z drugimi besedami – slabe stvari se zelo hitro primejo, dobre pa spolzijo skoraj takoj. Tako bi torej na to odgovorila evolucijska psihologija. Mogoče pa na naše misli in občutja reagiramo, ker je to naša navada, ker se nikoli nismo naučili, da bi jih preprosto opazovali. Morda je to del zahodne kulture, kjer se že zelo zgodaj skozi proces izobraževanja učimo analizirati, razčlenjevati, kritizirati in podobno. Da moramo reagirati in se vključiti. Če se celo življenje tako odzivamo, to postane navada, nekaj avtomatičnega. Ko ljudje začnejo z učenjem čuječnosti, to prinese čisto nekaj drugega in novega.”

To, kako razmišljamo in kako se odzovamo je torej navada, pravi naš sogovornik. Navada, ki jo lahko opazujemo in načnemo spreminjati – s čuječnostjo, vadbo zavestne pozornosti. Ta spreminja tako naše delovanje uma in obnašanja kot tudi delovanje možganov, pravi McMurtry:

“Za mnogo ljudi je um njihov »šef«, ki jim narekuje, kako se bodo odločili, katero pot ubrali, kako se bodo vedli. Nikoli pa svojemu umu ne rečejo: Hvala, da skrbiš zame, ampak tega ne bom naredil! Ni namreč nujno, da se um odloči za vedênje, ki je dobro za nas. Vzemimo za primer kompulzivne motnje. Če torej postanemo opazovalec, če se lotimo čuječnosti, bomo s tem spremenili odnos do uma. Ker pa sta um in možgani tako močno povezana, to vpliva tudi na slednje. Nevroznanost nam to pojasni s pomočjo koncepta nevroplastičnosti, ki pravi, da je možno spremeniti delovanje možganov. Če bomo vplivali na um, bomo tudi na naše nevronske strukture.”

A da postanemo čuječi in pozorni ves čas, je proces, ki ni ne kratek ne lahek. O tem smo že govorili tudi v drugi oddajah Možgani na dlani:

• Na tekmi odloča glava, ne le telesna pripravljenost (pogovor s Saro Isaković o čuječnosti in vizualizaciji v športu)
• Možgani in čuječnost – kaj se lahko naučimo od otrok?
• Meditacija – drugačno stanje zavesti