Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pogovarjali smo se z dr. Davidom McMurtryjem z Univerze Aberdeen na Škotskem
Vprašanje o tem, kaj je um, filozofe, psihologe, nevroznanstvenike in druge zaposluje že na desetine let. Kako pa o odnosu med možgani in umom razmišlja dr. David McMurtry, profesor na Univerzi Aberdeen na Škotskem? Na harmonijo med obojim, umom in možgani, gleda predvsem z vidika čuječnosti, ki jo raziskuje in poučuje.
Naš um ni organ, kot so možgani ali srce.
“Mislim, da imamo vsi izkušnje, ki pričajo o tem, da gre za več kot le za možgane. Kot primer lahko navedemo občutek strahu ali tesnobe. Kadar pride do tega, to začutimo po vsem telesu, ne najprej v naših možganih. To čutimo v želodcu, pri srcu, kar dokazuje to, da um ni zgolj del možganov, ampak celega telesa. Dr. Dan Siegel, ameriški nevroznanstvenik in psihoterapevt, je o tem veliko napisal. Um je definiral kot proces izmenjave energij in informacij znotraj in izven telesa. Um ni organ, kot naši možgani, srce, pljuča. Je torej proces izmenjave energij in informacij, s pomočjo električnih in kemičnih signalov. To se dogaja avtomatično, ves čas, kot rezultat senzornih dražljajev in izkušenj.”
Naš um ni enak našemu jazu, um se lahko naučimo tudi opazovati, lahko nanj vplivamo, je prepričan David McMurtry.
“Moramo se torej naučiti, kako ta proces opazovati. Kako opazovati misli, čustva in občutja, ne pa takoj reagirati nanje. Če jih opazujemo, bodo mnogi preprosto izginili, če pa so pomembni, bodo prišli nazaj. In ti bodo tisti, ki štejejo in s katerimi se moramo ukvarjati.”
»Naš um velkro za slabo in teflon za dobro«
Ampak zakaj naš um nenehno tava od misli do misli, razmišlja o preteklosti, premleva o prihodnosti, odreagirana na vse, kar se dogaja okoli nas? Zakaj nas čustva velikokrat preplavijo in se zaradi njih kdaj odzovemo tudi neprimerno?
“Na to vprašanje lahko odgovorimo na več načinov. Prvi je s pomočjo znanja evolucijske psihologije. Naš um se je razvil tako, da poskrbi za našo varnost in naše dobro. Um se odziva na nevarnosti in grožnje, z evolucijske perspektive je to pomembno, da preživimo. Zato pri mnogih um »vidi« nevarnosti in težave, namesto priložnosti in sreče. Psihiater in pisatelj Rick Hanson je uporabil prispodobo: »naš um je kot velkro za slabo in teflon za dobro«, z drugimi besedami – slabe stvari se zelo hitro primejo, dobre pa spolzijo skoraj takoj. Tako bi torej na to odgovorila evolucijska psihologija. Mogoče pa na naše misli in občutja reagiramo, ker je to naša navada, ker se nikoli nismo naučili, da bi jih preprosto opazovali. Morda je to del zahodne kulture, kjer se že zelo zgodaj skozi proces izobraževanja učimo analizirati, razčlenjevati, kritizirati in podobno. Da moramo reagirati in se vključiti. Če se celo življenje tako odzivamo, to postane navada, nekaj avtomatičnega. Ko ljudje začnejo z učenjem čuječnosti, to prinese čisto nekaj drugega in novega.”
To, kako razmišljamo in kako se odzovamo je torej navada, pravi naš sogovornik. Navada, ki jo lahko opazujemo in načnemo spreminjati – s čuječnostjo, vadbo zavestne pozornosti. Ta spreminja tako naše delovanje uma in obnašanja kot tudi delovanje možganov, pravi McMurtry:
“Za mnogo ljudi je um njihov »šef«, ki jim narekuje, kako se bodo odločili, katero pot ubrali, kako se bodo vedli. Nikoli pa svojemu umu ne rečejo: Hvala, da skrbiš zame, ampak tega ne bom naredil! Ni namreč nujno, da se um odloči za vedênje, ki je dobro za nas. Vzemimo za primer kompulzivne motnje. Če torej postanemo opazovalec, če se lotimo čuječnosti, bomo s tem spremenili odnos do uma. Ker pa sta um in možgani tako močno povezana, to vpliva tudi na slednje. Nevroznanost nam to pojasni s pomočjo koncepta nevroplastičnosti, ki pravi, da je možno spremeniti delovanje možganov. Če bomo vplivali na um, bomo tudi na naše nevronske strukture.”
A da postanemo čuječi in pozorni ves čas, je proces, ki ni ne kratek ne lahek. O tem smo že govorili tudi v drugi oddajah Možgani na dlani:
478 epizod
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Pogovarjali smo se z dr. Davidom McMurtryjem z Univerze Aberdeen na Škotskem
Vprašanje o tem, kaj je um, filozofe, psihologe, nevroznanstvenike in druge zaposluje že na desetine let. Kako pa o odnosu med možgani in umom razmišlja dr. David McMurtry, profesor na Univerzi Aberdeen na Škotskem? Na harmonijo med obojim, umom in možgani, gleda predvsem z vidika čuječnosti, ki jo raziskuje in poučuje.
Naš um ni organ, kot so možgani ali srce.
“Mislim, da imamo vsi izkušnje, ki pričajo o tem, da gre za več kot le za možgane. Kot primer lahko navedemo občutek strahu ali tesnobe. Kadar pride do tega, to začutimo po vsem telesu, ne najprej v naših možganih. To čutimo v želodcu, pri srcu, kar dokazuje to, da um ni zgolj del možganov, ampak celega telesa. Dr. Dan Siegel, ameriški nevroznanstvenik in psihoterapevt, je o tem veliko napisal. Um je definiral kot proces izmenjave energij in informacij znotraj in izven telesa. Um ni organ, kot naši možgani, srce, pljuča. Je torej proces izmenjave energij in informacij, s pomočjo električnih in kemičnih signalov. To se dogaja avtomatično, ves čas, kot rezultat senzornih dražljajev in izkušenj.”
Naš um ni enak našemu jazu, um se lahko naučimo tudi opazovati, lahko nanj vplivamo, je prepričan David McMurtry.
“Moramo se torej naučiti, kako ta proces opazovati. Kako opazovati misli, čustva in občutja, ne pa takoj reagirati nanje. Če jih opazujemo, bodo mnogi preprosto izginili, če pa so pomembni, bodo prišli nazaj. In ti bodo tisti, ki štejejo in s katerimi se moramo ukvarjati.”
»Naš um velkro za slabo in teflon za dobro«
Ampak zakaj naš um nenehno tava od misli do misli, razmišlja o preteklosti, premleva o prihodnosti, odreagirana na vse, kar se dogaja okoli nas? Zakaj nas čustva velikokrat preplavijo in se zaradi njih kdaj odzovemo tudi neprimerno?
“Na to vprašanje lahko odgovorimo na več načinov. Prvi je s pomočjo znanja evolucijske psihologije. Naš um se je razvil tako, da poskrbi za našo varnost in naše dobro. Um se odziva na nevarnosti in grožnje, z evolucijske perspektive je to pomembno, da preživimo. Zato pri mnogih um »vidi« nevarnosti in težave, namesto priložnosti in sreče. Psihiater in pisatelj Rick Hanson je uporabil prispodobo: »naš um je kot velkro za slabo in teflon za dobro«, z drugimi besedami – slabe stvari se zelo hitro primejo, dobre pa spolzijo skoraj takoj. Tako bi torej na to odgovorila evolucijska psihologija. Mogoče pa na naše misli in občutja reagiramo, ker je to naša navada, ker se nikoli nismo naučili, da bi jih preprosto opazovali. Morda je to del zahodne kulture, kjer se že zelo zgodaj skozi proces izobraževanja učimo analizirati, razčlenjevati, kritizirati in podobno. Da moramo reagirati in se vključiti. Če se celo življenje tako odzivamo, to postane navada, nekaj avtomatičnega. Ko ljudje začnejo z učenjem čuječnosti, to prinese čisto nekaj drugega in novega.”
To, kako razmišljamo in kako se odzovamo je torej navada, pravi naš sogovornik. Navada, ki jo lahko opazujemo in načnemo spreminjati – s čuječnostjo, vadbo zavestne pozornosti. Ta spreminja tako naše delovanje uma in obnašanja kot tudi delovanje možganov, pravi McMurtry:
“Za mnogo ljudi je um njihov »šef«, ki jim narekuje, kako se bodo odločili, katero pot ubrali, kako se bodo vedli. Nikoli pa svojemu umu ne rečejo: Hvala, da skrbiš zame, ampak tega ne bom naredil! Ni namreč nujno, da se um odloči za vedênje, ki je dobro za nas. Vzemimo za primer kompulzivne motnje. Če torej postanemo opazovalec, če se lotimo čuječnosti, bomo s tem spremenili odnos do uma. Ker pa sta um in možgani tako močno povezana, to vpliva tudi na slednje. Nevroznanost nam to pojasni s pomočjo koncepta nevroplastičnosti, ki pravi, da je možno spremeniti delovanje možganov. Če bomo vplivali na um, bomo tudi na naše nevronske strukture.”
A da postanemo čuječi in pozorni ves čas, je proces, ki ni ne kratek ne lahek. O tem smo že govorili tudi v drugi oddajah Možgani na dlani:
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
"To sem ti pa prebral/a z obraza!" smo verjetno že vsi slišali kar nekajkrat v življenju. Pa ste že slišali za prozopagnozíjo? Izraz prihaja iz grščine, prospon pomeni "obraz", agnosia pa "ne poznati". Gre za kognitivno motnjo, ki jo nekateri preimenujejo tudi slepota za prepoznavanje obrazov. Poznavanje te okvare v zaznavanju sega že nazaj v antiko, izraz zanjo so prvič uporabili pred sedemdesetimi leti, šele v zadnjih letih pa je na področju prozopagnozije prišlo do pomembnejših spoznanj. Zakaj je prav zaznavanje obrazov posebnega, tudi za naše možgane, kaj se zgodi, če te zmožnosti nimamo in kakšen vpogled dajejo raziskave ljudi s to okvaro sodobni kognitivni nevroznanosti? Na popotovanje v svet nevronov vas Mojca Delač vabi v četrtek ob 7.35 na Prvem!
Se znate umiriti in osredotočiti samo nase in na ta trenutek? V hitrem svetu in v stresnem tempu to ni vedno enostavno, je pa zelo pomembno. O takšni usmerjeni pozornosti bomo govorili v tokratni oddaji. Kaj je čuječnost, kaj ima z našimi možgani in zakaj se pri tem lahko veliko naučimo od otrok? Pred radijskim mikrofonom se nam bo pridružila dr. Tina Bregant, pediatrinja z doktoratom iz nevrologije in seveda upamo, da tudi vi, v četrtek ob 7.35 na Prvem. Pripravlja: Mojca Delač.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Vsak dan sprejemamo odločitve in pri tem so naši družbeni stiki seveda zelo pomembni. Se spomnite svojih najstniških let? Kako dobro ste se znašli med sovrstniki? So zelo vplivali na vas? V tokratni oddaji Možgani na dlani bomo minute posvetili tako imenovani socialni nevroznanosti in predstavili delo in raziskave dr. Jennifer Lau in sodelavcev s King's collega v Londonu. Posvečajo se predvsem socialni fobiji in med drugim ugotavljajo, kakšne spremembe se dogajajo v možganih najstnikov pri stiku z okolico, kako dozorevajo različna omrežja oziroma predeli ter zakaj smo si v odzivu na zunanji svet in mnenja vrstnikov različni. Ob 7.35 na Prvem! Pripravlja: Mojca Delač
Da hrana vpliva na naše počutje in zdravje, vemo, prav tako smo seznanjeni s tem, na katere sestavine moramo biti pozorni, če se želimo zdravo prehranjevati. Čim manj dodatkov, ojačevalcev okusov, nasičenih maščob in treh belih strupov: bele moke, soli in belega sladkorja. A glede na to, da smo pred kratkim izvedeli, da slovenski otroci in najstniki pojedo skoraj 67 kilogramov sladkorja na leto in da je ameriška sladkorna industrija vplivala za raziskave o tveganih učinkih sladkorja v prehrani, je naše vedenje o škodljivih vplivih sladkorja še vedno pomanjkljivo. Zato se bomo tudi v oddaji Možgani na dlani vprašali, zakaj je lahko kdaj čokolada tolažba, ali je sladkor droga in kako preveč sladkorja vpliva na naše kognitivne sposobnosti. Na Prvem v četrtkovem jutru ob 7.35! Pripravlja: Špela Šebenik.
Tokratna četrtkova jutranja rubrika, ki brska po svetu nevroznanosti, bo pravzaprav nadaljevanje prejšnje. Tudi tokrat bomo prepletali jezikoslovje in nevroznanost in izvedeli, kaj imajo glagoli z zgodnjim prepoznavanjem demence. Zakaj sta si glagola zaljubiti in sovražiti lahko bližje kot zaljubiti in poljubiti? Kako je če iz tvornika spremenimo glagol v trpnik? Malo bomo torej osvežili znanje slovenščine in se pri tem znova nekaj novega naučili o naših možganih. Na Prvem, v četrtek ob 7.35. Pojasnjuje: prof. dr. Tatjana Marvin, predstojnica oddelka za primerjalno in splošno jezikoslovje na ljubljanski Filozofski fakulteti. Pripravlja: Mojca Delač.
Dragi prislušalci! Tudi v tem četrtkovem jutru ne bomo počivalci, ampak pogasilci radovednosti iz sveta naših nevronov!
Ob skrbi za možgane verjetno najprej pomislimo na kognitivni trening, spanje, telesno aktivnost, malokrat pa najprej na čelado. Nanjo vas bomo spomnili v tokratni oddaji Možgani na dlani, ki se bo na prvi šolski dan podala v promet in med drugim postregla z izsledki raziskave, ki so jo opravili znanstveniki z Univerze v Arizoni. Vprašali so se, kako nošenje čelade pri kolesarjih vpliva na resnost poškodbe glave pri prometnih nesrečah. Podoben izziv so si zastavili tudi raziskovalci na Švedskem, ki so pri študiji uporabili posebne simulacije. Več o tem pa v tokratnem četrtkovem jutru ob 7.35 na Prvem. Z nami bosta: dr. Madelen Fahlstedt in dr. Simon Brezovar. Pripravlja: Mojca Delač.
'Oh, to so bili časi!' ali pa 'Ko bi se vsaj lahko vrnili nazaj!' je gotovo kdaj vzkliknil že vsak med nami ali pa vsaj pomislil na kakšno obdobje, ljudi, trenutke, kraje, ki so se še posebej vtisnili v spomin. Ob zaključku poletnih počitnic za primeri najbrž ni potrebno dolgo brskati. Beseda nostalgija izhaja iz stare grščine in pomeni nekakšno željo in hrepenenje po tem, kar je nekoč bilo. Kaj se v trenutkih, ko smo nostalgični, dogaja v naših možganih? Kako se pri tem prepletajo omrežja spominov in čustev? Kaj največkrat spodbudi nostalgijo- je to slaba volja, glasba, slika, ali kaj drugega? Kako so z njo povezane pozitivne in negativne emocije, kaj ima pri tem starost, za kaj je nostalgija koristna in kaj se zgodi, če jo je preveč? Odgovore na vprašanja iščemo v četrtek ob 7.35 na Prvem. Pojasnjuje dr. Sanja Šešok, psihologinja z Nevrološke klinike UKC Ljubljana, sprašuje: Mojca Delač.
Povišan srčni utrip, rdečica na obrazu, potne dlani in razširjene zenice. S temi znaki so zaradi počitniških simpatij, prvih poljubov in poletnih romanc marsikdaj povezani tudi naši spomini na poletje. Ali se poleti pogosteje zaljubimo in kaj se takrat zgodi v naših možganih, bomo raziskovali v četrtkovi oddaji Možgani na dlani. Slišali boste, zakaj pravimo, da je ljubezen slepa, katere naše kognitivne sposobnosti se izboljšajo in katere poslabšajo, ko smo "zatreskani", in tudi, kaj se v naših možganih zgodi, ko smo nesrečno zaljubljeni. Ne preslišite v četrtek ob 7.35 na Prvem. Pripravlja: Andreja Gradišar.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Ozrite se okrog sebe, narediti obrat po prostoru in z očmi poiščite predmet, ki je od vas najdlje. Morda se nam zdi nekaj samoumevnega, a naša sposobnost, da zaznavamo globino oziroma vidimo svet v 3D dimenziji je kompleksna. Kako sličice iz obeh očes pripotujejo do naših možganskih omrežjih, kdaj se združijo v 3D sliko, kaj se zgodi, če se ne in kako so nas znali pretentati že renesančni slikarji? Vse to v tokratni oddaji Možgani na dlani v četrtek ob 7.35 na Prvem. Pojasnjuje: Prof. dr. Marko Hawlina. Sprašuje: Mojca Delač.
V tokratni oddaji se bomo sprehodili med policami trgovin in si privoščili nekaj oglasov. No, ne čisto zares. Radi nakupujete? Se kdaj vprašate, koliko je pri naših izbirah zavestnega in v kolikšni miri naše odločitve določa skrbno načrtovana študija v ozadju oziroma tako imenovani nevromarketing? Od vidnih dražljajev do vonja. Zakaj pri oglasih šteje vsaka sekunda in kaj ima pri tem naša amigdala? Aplikativna nevroznanost je pred številnimi izzivi in sem sodi tudi nevromarketing, o katerem bo spregovoril Manuel Kuran, magister kognitivne psihologije, ki ga je pred radijski mikrofon povabila Mojca Delač. Se slišimo v četrtek ob 7.35 na Prvem!
Pred vrati so poletne počitnice. Misli na pašo! Ampak- kaj sploh je misel? V slovarju najdemo vrsto opisov, v nevroznanosti pa jo težko sestavimo v enovito definicijo. Jurij Dreo nam bo povedal, koliko je že jasnega o tem, kaj je misel in kje nastane, kako se tega lotevajo tisti, ki preučujejo organ, s katerim mislimo ter tudi, kje so pri tem največji izzivi. Seveda pa nas bo zanimalo tudi, ali na počitnicah mislimo drugače kot med napornim delavnikom. Kaj mislite? Se slišimo v četrtek ob 7.35 na Prvem! Pripravlja: Mojca Delač.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Neveljaven email naslov