Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pogovarjali smo se z dr. Davidom McMurtryjem z Univerze Aberdeen na Škotskem
Vprašanje o tem, kaj je um, filozofe, psihologe, nevroznanstvenike in druge zaposluje že na desetine let. Kako pa o odnosu med možgani in umom razmišlja dr. David McMurtry, profesor na Univerzi Aberdeen na Škotskem? Na harmonijo med obojim, umom in možgani, gleda predvsem z vidika čuječnosti, ki jo raziskuje in poučuje.
Naš um ni organ, kot so možgani ali srce.
“Mislim, da imamo vsi izkušnje, ki pričajo o tem, da gre za več kot le za možgane. Kot primer lahko navedemo občutek strahu ali tesnobe. Kadar pride do tega, to začutimo po vsem telesu, ne najprej v naših možganih. To čutimo v želodcu, pri srcu, kar dokazuje to, da um ni zgolj del možganov, ampak celega telesa. Dr. Dan Siegel, ameriški nevroznanstvenik in psihoterapevt, je o tem veliko napisal. Um je definiral kot proces izmenjave energij in informacij znotraj in izven telesa. Um ni organ, kot naši možgani, srce, pljuča. Je torej proces izmenjave energij in informacij, s pomočjo električnih in kemičnih signalov. To se dogaja avtomatično, ves čas, kot rezultat senzornih dražljajev in izkušenj.”
Naš um ni enak našemu jazu, um se lahko naučimo tudi opazovati, lahko nanj vplivamo, je prepričan David McMurtry.
“Moramo se torej naučiti, kako ta proces opazovati. Kako opazovati misli, čustva in občutja, ne pa takoj reagirati nanje. Če jih opazujemo, bodo mnogi preprosto izginili, če pa so pomembni, bodo prišli nazaj. In ti bodo tisti, ki štejejo in s katerimi se moramo ukvarjati.”
»Naš um velkro za slabo in teflon za dobro«
Ampak zakaj naš um nenehno tava od misli do misli, razmišlja o preteklosti, premleva o prihodnosti, odreagirana na vse, kar se dogaja okoli nas? Zakaj nas čustva velikokrat preplavijo in se zaradi njih kdaj odzovemo tudi neprimerno?
“Na to vprašanje lahko odgovorimo na več načinov. Prvi je s pomočjo znanja evolucijske psihologije. Naš um se je razvil tako, da poskrbi za našo varnost in naše dobro. Um se odziva na nevarnosti in grožnje, z evolucijske perspektive je to pomembno, da preživimo. Zato pri mnogih um »vidi« nevarnosti in težave, namesto priložnosti in sreče. Psihiater in pisatelj Rick Hanson je uporabil prispodobo: »naš um je kot velkro za slabo in teflon za dobro«, z drugimi besedami – slabe stvari se zelo hitro primejo, dobre pa spolzijo skoraj takoj. Tako bi torej na to odgovorila evolucijska psihologija. Mogoče pa na naše misli in občutja reagiramo, ker je to naša navada, ker se nikoli nismo naučili, da bi jih preprosto opazovali. Morda je to del zahodne kulture, kjer se že zelo zgodaj skozi proces izobraževanja učimo analizirati, razčlenjevati, kritizirati in podobno. Da moramo reagirati in se vključiti. Če se celo življenje tako odzivamo, to postane navada, nekaj avtomatičnega. Ko ljudje začnejo z učenjem čuječnosti, to prinese čisto nekaj drugega in novega.”
To, kako razmišljamo in kako se odzovamo je torej navada, pravi naš sogovornik. Navada, ki jo lahko opazujemo in načnemo spreminjati – s čuječnostjo, vadbo zavestne pozornosti. Ta spreminja tako naše delovanje uma in obnašanja kot tudi delovanje možganov, pravi McMurtry:
“Za mnogo ljudi je um njihov »šef«, ki jim narekuje, kako se bodo odločili, katero pot ubrali, kako se bodo vedli. Nikoli pa svojemu umu ne rečejo: Hvala, da skrbiš zame, ampak tega ne bom naredil! Ni namreč nujno, da se um odloči za vedênje, ki je dobro za nas. Vzemimo za primer kompulzivne motnje. Če torej postanemo opazovalec, če se lotimo čuječnosti, bomo s tem spremenili odnos do uma. Ker pa sta um in možgani tako močno povezana, to vpliva tudi na slednje. Nevroznanost nam to pojasni s pomočjo koncepta nevroplastičnosti, ki pravi, da je možno spremeniti delovanje možganov. Če bomo vplivali na um, bomo tudi na naše nevronske strukture.”
A da postanemo čuječi in pozorni ves čas, je proces, ki ni ne kratek ne lahek. O tem smo že govorili tudi v drugi oddajah Možgani na dlani:
483 epizod
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Pogovarjali smo se z dr. Davidom McMurtryjem z Univerze Aberdeen na Škotskem
Vprašanje o tem, kaj je um, filozofe, psihologe, nevroznanstvenike in druge zaposluje že na desetine let. Kako pa o odnosu med možgani in umom razmišlja dr. David McMurtry, profesor na Univerzi Aberdeen na Škotskem? Na harmonijo med obojim, umom in možgani, gleda predvsem z vidika čuječnosti, ki jo raziskuje in poučuje.
Naš um ni organ, kot so možgani ali srce.
“Mislim, da imamo vsi izkušnje, ki pričajo o tem, da gre za več kot le za možgane. Kot primer lahko navedemo občutek strahu ali tesnobe. Kadar pride do tega, to začutimo po vsem telesu, ne najprej v naših možganih. To čutimo v želodcu, pri srcu, kar dokazuje to, da um ni zgolj del možganov, ampak celega telesa. Dr. Dan Siegel, ameriški nevroznanstvenik in psihoterapevt, je o tem veliko napisal. Um je definiral kot proces izmenjave energij in informacij znotraj in izven telesa. Um ni organ, kot naši možgani, srce, pljuča. Je torej proces izmenjave energij in informacij, s pomočjo električnih in kemičnih signalov. To se dogaja avtomatično, ves čas, kot rezultat senzornih dražljajev in izkušenj.”
Naš um ni enak našemu jazu, um se lahko naučimo tudi opazovati, lahko nanj vplivamo, je prepričan David McMurtry.
“Moramo se torej naučiti, kako ta proces opazovati. Kako opazovati misli, čustva in občutja, ne pa takoj reagirati nanje. Če jih opazujemo, bodo mnogi preprosto izginili, če pa so pomembni, bodo prišli nazaj. In ti bodo tisti, ki štejejo in s katerimi se moramo ukvarjati.”
»Naš um velkro za slabo in teflon za dobro«
Ampak zakaj naš um nenehno tava od misli do misli, razmišlja o preteklosti, premleva o prihodnosti, odreagirana na vse, kar se dogaja okoli nas? Zakaj nas čustva velikokrat preplavijo in se zaradi njih kdaj odzovemo tudi neprimerno?
“Na to vprašanje lahko odgovorimo na več načinov. Prvi je s pomočjo znanja evolucijske psihologije. Naš um se je razvil tako, da poskrbi za našo varnost in naše dobro. Um se odziva na nevarnosti in grožnje, z evolucijske perspektive je to pomembno, da preživimo. Zato pri mnogih um »vidi« nevarnosti in težave, namesto priložnosti in sreče. Psihiater in pisatelj Rick Hanson je uporabil prispodobo: »naš um je kot velkro za slabo in teflon za dobro«, z drugimi besedami – slabe stvari se zelo hitro primejo, dobre pa spolzijo skoraj takoj. Tako bi torej na to odgovorila evolucijska psihologija. Mogoče pa na naše misli in občutja reagiramo, ker je to naša navada, ker se nikoli nismo naučili, da bi jih preprosto opazovali. Morda je to del zahodne kulture, kjer se že zelo zgodaj skozi proces izobraževanja učimo analizirati, razčlenjevati, kritizirati in podobno. Da moramo reagirati in se vključiti. Če se celo življenje tako odzivamo, to postane navada, nekaj avtomatičnega. Ko ljudje začnejo z učenjem čuječnosti, to prinese čisto nekaj drugega in novega.”
To, kako razmišljamo in kako se odzovamo je torej navada, pravi naš sogovornik. Navada, ki jo lahko opazujemo in načnemo spreminjati – s čuječnostjo, vadbo zavestne pozornosti. Ta spreminja tako naše delovanje uma in obnašanja kot tudi delovanje možganov, pravi McMurtry:
“Za mnogo ljudi je um njihov »šef«, ki jim narekuje, kako se bodo odločili, katero pot ubrali, kako se bodo vedli. Nikoli pa svojemu umu ne rečejo: Hvala, da skrbiš zame, ampak tega ne bom naredil! Ni namreč nujno, da se um odloči za vedênje, ki je dobro za nas. Vzemimo za primer kompulzivne motnje. Če torej postanemo opazovalec, če se lotimo čuječnosti, bomo s tem spremenili odnos do uma. Ker pa sta um in možgani tako močno povezana, to vpliva tudi na slednje. Nevroznanost nam to pojasni s pomočjo koncepta nevroplastičnosti, ki pravi, da je možno spremeniti delovanje možganov. Če bomo vplivali na um, bomo tudi na naše nevronske strukture.”
A da postanemo čuječi in pozorni ves čas, je proces, ki ni ne kratek ne lahek. O tem smo že govorili tudi v drugi oddajah Možgani na dlani:
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Ozrite se okrog sebe, narediti obrat po prostoru in z očmi poiščite predmet, ki je od vas najdlje. Morda se nam zdi nekaj samoumevnega, a naša sposobnost, da zaznavamo globino oziroma vidimo svet v 3D dimenziji je kompleksna. Kako sličice iz obeh očes pripotujejo do naših možganskih omrežjih, kdaj se združijo v 3D sliko, kaj se zgodi, če se ne in kako so nas znali pretentati že renesančni slikarji? Vse to v tokratni oddaji Možgani na dlani v četrtek ob 7.35 na Prvem. Pojasnjuje: Prof. dr. Marko Hawlina. Sprašuje: Mojca Delač.
V tokratni oddaji se bomo sprehodili med policami trgovin in si privoščili nekaj oglasov. No, ne čisto zares. Radi nakupujete? Se kdaj vprašate, koliko je pri naših izbirah zavestnega in v kolikšni miri naše odločitve določa skrbno načrtovana študija v ozadju oziroma tako imenovani nevromarketing? Od vidnih dražljajev do vonja. Zakaj pri oglasih šteje vsaka sekunda in kaj ima pri tem naša amigdala? Aplikativna nevroznanost je pred številnimi izzivi in sem sodi tudi nevromarketing, o katerem bo spregovoril Manuel Kuran, magister kognitivne psihologije, ki ga je pred radijski mikrofon povabila Mojca Delač. Se slišimo v četrtek ob 7.35 na Prvem!
Pred vrati so poletne počitnice. Misli na pašo! Ampak- kaj sploh je misel? V slovarju najdemo vrsto opisov, v nevroznanosti pa jo težko sestavimo v enovito definicijo. Jurij Dreo nam bo povedal, koliko je že jasnega o tem, kaj je misel in kje nastane, kako se tega lotevajo tisti, ki preučujejo organ, s katerim mislimo ter tudi, kje so pri tem največji izzivi. Seveda pa nas bo zanimalo tudi, ali na počitnicah mislimo drugače kot med napornim delavnikom. Kaj mislite? Se slišimo v četrtek ob 7.35 na Prvem! Pripravlja: Mojca Delač.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Med nosečnostjo žensko telo preide mnogo sprememb. Nevroznanstveniki pa so dokazali, da se očitne spremembe dogajajo tudi v možganih bodočih mam. Mnoge ženske so tako med nosečnostjo bolj pozabljive in večkrat raztresene. Ste vedeli, da se volumen možganov v tretjem trimesečju celo vidno zmanjša? Kaj to pomeni in ali so t.i. nosečniški možgani le mit, bo govora v tokratni rubriki Možgani na dlani, ki jo je pripravila Lea Ogrin.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Ali morda veste, kaj imajo skupnega Frankenstein, šivalni stroj in struktura benzenove molekule? Ideja za vse našteto se je avtorjem porodila v sanjah, iz sanj pa so jo prenesli v realnost, kjer se je izkazala za uporabno. Sanjski svet je tudi sicer poln zanimivosti - nekatere od njih znamo pojasniti, pri drugih pa kljub dolgoletnemu, včasih stoletnemu preučevanju, še vedno tavamo v temi. Zakaj, koliko in kdaj sanjamo, kaj se med sanjanjem dogaja v naših možganih, ali lahko vplivamo na potek naših sanj ter zakaj se nekaterih sanj spominjamo, drugih pa ne, so vprašanja, na katera bomo v tokratni oddaji Možgani na dlani poiskali odgovor skupaj z dr. Vito Štukovnik z Nevrološke klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana in dr. Martinom Dreslerjem z nizozemske Univerze Radboud. Ne preslišite v četrtek ob 7.35 na Prvem.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Ste že slišali za prokrastinacijo? Marsikomu se beseda zdi nekaj zelo tujega in neznanega. Ste že kdaj kakšno obveznost preložili na "pozneje bom" ali "bom jutri"? Potem ste jo že izkusili. Prokrastinacija je odlašanje oziroma zavlačevanje. Ker se je v tistem trenutku tako lepo izogniti stresu, ampak ta nas vseeno čaka za ovinkom. Kakšni boji se pri tem bijejo v naših možganih in kaj ima pri tem evolucija? Odgovore prinaša četrtkovo jutro in Možgani na dlani. Ob 7.35 na Prvem. Ne odlašajte in bodite z nami! Pripravlja: Mojca Delač.
Vsakemu med nami se je že zgodilo. Odpravili smo se iskati nekaj v shrambo in ko smo prišli, smo pozabili po kaj smo namenjeni. Ali pa se nismo mogli otresti tistega neprijetnega občutka, da smo nekaj pozabili, pa nismo vedeli, kaj. V tokratni rubriki možgani na dlani bomo brskali o shrambi, pa ne tisti v kleti, pač pa po shrambi našega spomina in se naučili, kaj o teh fenomenih že ve znanost, ali se jih sploh da eksperimentalno preveriti ter kako si lahko pomagamo, ko do tega pride. Pojasnjuje: dr. Sanja Šešok. Sprašuje: Mojca Delač. V četrtek ob 7.35 na Prvem!
Z močjo sodobnih računalnikov in vse boljšim razumevanjem človeških možganov prihodnost postaja del naših življenj. Predstavljajte si, da bi lahko z mislimi denimo upravljali osebni računalnik, ugasnili luč ali vozili avtomobil. A pri tem ne gre toliko za udobje kot za to, da bi mnogim, zlasti hendikepiranim, lahko močno izboljšali kvaliteto življenja. Možganski vmesniki, ki veljajo za enega največjih tehnoloških prebojev v zadnjih desetletjih, znanstveno fantastične podobe vse bolj približujejo realnosti. O tem, kako delujejo možganski vmesniki, kje so njihove omejitve in kakšno prihodnost nam lahko prinesejo, bomo govorili v tokratni oddaji Možgani na dlani. Pripravlja: Peter Močnik.
V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je skupina nevroznanstvenikov z Univerze v Parmi odkrila vrsto možganskih celic, ki so dobile ime "zrcalni nevroni". Kot se je najprej pokazalo pri preučevanju opičjih možganov, gre za nevrone, ki se, če zelo poenostavimo, aktivirajo, ko izvajamo neko aktivnost, prav tako pa tudi, ko opazujemo nekoga drugega izvajati to dejanje. Doslej so zrcalni nevronski sistem odkrili pri opicah, pticah in ljudeh. Poleg vprašanj o motoričnih aktivnostih pa je to odkritje seveda sprožilo številna vprašanja povezana z zaznavanjem občutkov in čustev drugih ljudi ter tudi predvidenje namer nekih dejanj. A izkazalo se je tudi, da se s pripisovanjem vloge zrcalnih nevronov v kognitivnih procesih ne gre prenagliti. O vsem tem v tokratni oddaji Možgani na dlani. Pripravlja: Mojca Delač.
Vsi vemo, da smo si ženske in moški različni - drugače razmišljamo, imamo drugačne lastnosti in na enako situacijo drugače odreagiramo. S tem so povezani tudi številni stereotipi. Koliko je v njih resnice in kaj je nevroznanost že dognala o razlikah med ženskimi in moškimi možgani, je s pomočjo prof. dr. Gine Rippon in prof. dr. Gregorja Majdiča raziskala Darja Pograjc. Več v četrtek ob 7.35 v oddaji Možgani na dlani na Prvem.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Neveljaven email naslov