Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
O najpogostejši negativni posledici pitja alkohola in njenih vplivih na kognitivne procese
Slabo počutje, glavobol, razdražljivost, brezvoljnost – vse to po navadi sodi v opis tako imenovanega ‘mačka’, stanja po nezmernem uživanju alkohola. Craig Gunn, raziskovalec z Univerze Bath v Veliki Britaniji, raziskuje, kako maček vpliva na naše kognitivne funkcije, kot so spomin, pozornost, odločanje, regulacija emocij in podobno. Vplivu alkohola na možgane je bilo namreč doslej posvečenih že veliko raziskav, manj pa temu, kaj se dogaja, ko alkohol zapusti sistem, posledice pitja pa so še tu.
Veliko je študij o učinku alkohola na nas med pitjem, malo raziskav pa se je doslej ukvarjalo s tem, kaj se dogaja naslednji dan, ko se zgodi »alkoholni maček«. Ta pa je zelo pomemben del procesa uživanja alkohola. Gre namreč za najpogostejšo negativno posledico pitja alkohola. Relativno gledano pa je študij o tem malo, zato je to področje pritegnilo mojo pozornost.
V preteklosti je, tudi med raziskovalci, obstajalo več opisov tega stanja, ki ga z geslom ‘maček’ Slovar slovenskega knjižnega jezika na primer opiše kot: slabo počutje in slabo razpoloženje, navadno po nezmernem uživanju alkohola. Pred nekaj meseci so, pravi Chris Gunn, sprejeli skupno definicijo:
Definirali smo ga kot ‘kombinacijo mentalnih in fizičnih simptomov, ki se pojavijo dan po čezmernem pitju alkohola, ko se koncentracija alkohola v krvi približuje ničli’. Ni torej nujno, da je nič, ampak se temu približuje.
Konec avgusta je izšel sistematični pregled do zdaj znanih študij in dognanj, ki so raziskovale to stanje:
Glavne ugotovitve tega pregleda so bile, da »alkoholni maček« negativno vpliva na naše ključne kognitivne procese. Med drugim na naš kratkoročni spomin, na primer na to, ali si lahko zapomnimo seznam besed, pa na dolgoročni spomin, pozornost – torej sposobnost, da se osredotočimo na neko nalogo. Vpliva tudi na naš odziv, na naš odziv na stvari.
485 epizod
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
O najpogostejši negativni posledici pitja alkohola in njenih vplivih na kognitivne procese
Slabo počutje, glavobol, razdražljivost, brezvoljnost – vse to po navadi sodi v opis tako imenovanega ‘mačka’, stanja po nezmernem uživanju alkohola. Craig Gunn, raziskovalec z Univerze Bath v Veliki Britaniji, raziskuje, kako maček vpliva na naše kognitivne funkcije, kot so spomin, pozornost, odločanje, regulacija emocij in podobno. Vplivu alkohola na možgane je bilo namreč doslej posvečenih že veliko raziskav, manj pa temu, kaj se dogaja, ko alkohol zapusti sistem, posledice pitja pa so še tu.
Veliko je študij o učinku alkohola na nas med pitjem, malo raziskav pa se je doslej ukvarjalo s tem, kaj se dogaja naslednji dan, ko se zgodi »alkoholni maček«. Ta pa je zelo pomemben del procesa uživanja alkohola. Gre namreč za najpogostejšo negativno posledico pitja alkohola. Relativno gledano pa je študij o tem malo, zato je to področje pritegnilo mojo pozornost.
V preteklosti je, tudi med raziskovalci, obstajalo več opisov tega stanja, ki ga z geslom ‘maček’ Slovar slovenskega knjižnega jezika na primer opiše kot: slabo počutje in slabo razpoloženje, navadno po nezmernem uživanju alkohola. Pred nekaj meseci so, pravi Chris Gunn, sprejeli skupno definicijo:
Definirali smo ga kot ‘kombinacijo mentalnih in fizičnih simptomov, ki se pojavijo dan po čezmernem pitju alkohola, ko se koncentracija alkohola v krvi približuje ničli’. Ni torej nujno, da je nič, ampak se temu približuje.
Konec avgusta je izšel sistematični pregled do zdaj znanih študij in dognanj, ki so raziskovale to stanje:
Glavne ugotovitve tega pregleda so bile, da »alkoholni maček« negativno vpliva na naše ključne kognitivne procese. Med drugim na naš kratkoročni spomin, na primer na to, ali si lahko zapomnimo seznam besed, pa na dolgoročni spomin, pozornost – torej sposobnost, da se osredotočimo na neko nalogo. Vpliva tudi na naš odziv, na naš odziv na stvari.
V tokratni rubriki rdečo preprogo pripravljamo za pomembne igralke, ki so bile dolga leta v ozadju. Za nevrone je prav gotovo slišal že vsak od nas. Kaj pa celice glija? Kaj je to? Zakaj so pomembne za naše možgane in kako delujejo? Danes je že znano, da ne opravljajo samo "gospodinjskih del" ampak imajo ključno vlogo procesih kot so hitrost dihanja, uravnavanje cikla spanje/budnosti, učenje in tvorba spomina. Od mitov o številčnosti do možganov Alberta Einsteina. Z nami bo: doc. dr. Nina Vardjan.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Tokrat se odpravljamo malce višje. Glede na to, da je ravno v preteklem tednu minilo 40 let od vzpona na prvi slovenski osemtisočak, smo tokratno rubriko Možgani na dlani- nevron pred mikrofon poimenovali kar "Možgani na Makaluju". Nevroznanstveniki so seveda že kar nekaj desetletij nazaj ugotovili, da velika nadmorska višina vpliva na naše možgane, in to na več ravneh, vendar pa ostaja še mnogo odprtih vprašanj. Kaj se torej dogaja z našimi možgani, ko so izpostavljeni razmeram z manj kisika? Kakšno vlogo ima pri tem aklimatizacija in zakaj ni mogoče imeti univerzalnega pojasnila? V radijski bazni tabor smo povabili doktorja Simona Brezovarja, nevropsihologa z ljubljanske Nevrološke klinike, ki se je pred nekaj leti tudi sam podal na raziskovalni odpravi na Elbrus (5.642 m) in Muztagh Ato (7546m). Pripravlja : Mojca Delač.
Jutro. Budilka zvoni. Vstaneš in - še ves zaspan- po nesreči z mezincem na nogi udariš ob rob postelje ali pa ob trenutku nepazljivosti opečeš pri pripravi jutranje skodelice čaja. Seveda bi si želeli, da bi jutranja rutina in nadaljevanje dneva minila brez takšnih zgod in nezgod, a kaj hočemo - bolečina je del našega življenja. In kaj imajo z možgani? Kako jo ozavestijo? In kako je mogoče da človeški organ, sestavljen iz toliko živčnih celic, ne boli? Bolečina bo tudi osrednja tema letošnje konference kognitivna znanost, ki jo prinaša četrtek. Prinesel pa bo tudi rubriko Možgani na dlani- nevron pred mikrofon, tokrat torej, za dobro jutro, neboleče o bolečini!
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Neveljaven email naslov