Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Možgani, ki imajo ‘alkoholnega mačka’

08.11.2018


O najpogostejši negativni posledici pitja alkohola in njenih vplivih na kognitivne procese

Slabo počutje, glavobol, razdražljivost, brezvoljnost – vse to po navadi sodi v opis tako imenovanega ‘mačka’, stanja po nezmernem uživanju alkohola. Craig Gunn, raziskovalec z Univerze Bath v Veliki Britaniji, raziskuje, kako maček vpliva na naše kognitivne funkcije, kot so spomin, pozornost, odločanje, regulacija emocij in podobno. Vplivu alkohola na možgane je bilo namreč doslej posvečenih že veliko raziskav, manj pa temu, kaj se dogaja, ko alkohol zapusti sistem, posledice pitja pa so še tu.

Veliko je študij o učinku alkohola na nas med pitjem, malo raziskav pa se je doslej ukvarjalo s tem, kaj se dogaja naslednji dan, ko se zgodi »alkoholni maček«. Ta pa je zelo pomemben del procesa uživanja alkohola. Gre namreč za najpogostejšo negativno posledico pitja alkohola. Relativno gledano pa je študij o tem malo, zato je to področje pritegnilo mojo pozornost.

V preteklosti je, tudi med raziskovalci, obstajalo več opisov tega stanja, ki ga z geslom ‘maček’ Slovar slovenskega knjižnega jezika na primer opiše kot: slabo počutje in slabo razpoloženje, navadno po nezmernem uživanju alkohola. Pred nekaj meseci so, pravi Chris Gunn, sprejeli skupno definicijo:

Definirali smo ga kot ‘kombinacijo mentalnih in fizičnih simptomov, ki se pojavijo dan po čezmernem pitju alkohola, ko se koncentracija alkohola v krvi približuje ničli’. Ni torej nujno, da je nič, ampak se temu približuje.

Konec avgusta je izšel sistematični pregled do zdaj znanih študij in dognanj, ki so raziskovale to stanje:

Glavne ugotovitve tega pregleda so bile, da »alkoholni maček« negativno vpliva na naše ključne kognitivne procese. Med drugim na naš kratkoročni spomin, na primer na to, ali si lahko zapomnimo seznam besed, pa na dolgoročni spomin, pozornost – torej sposobnost, da se osredotočimo na neko nalogo. Vpliva tudi na naš odziv, na naš odziv na stvari.

 


Možgani na dlani

483 epizod


100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.

Možgani, ki imajo ‘alkoholnega mačka’

08.11.2018


O najpogostejši negativni posledici pitja alkohola in njenih vplivih na kognitivne procese

Slabo počutje, glavobol, razdražljivost, brezvoljnost – vse to po navadi sodi v opis tako imenovanega ‘mačka’, stanja po nezmernem uživanju alkohola. Craig Gunn, raziskovalec z Univerze Bath v Veliki Britaniji, raziskuje, kako maček vpliva na naše kognitivne funkcije, kot so spomin, pozornost, odločanje, regulacija emocij in podobno. Vplivu alkohola na možgane je bilo namreč doslej posvečenih že veliko raziskav, manj pa temu, kaj se dogaja, ko alkohol zapusti sistem, posledice pitja pa so še tu.

Veliko je študij o učinku alkohola na nas med pitjem, malo raziskav pa se je doslej ukvarjalo s tem, kaj se dogaja naslednji dan, ko se zgodi »alkoholni maček«. Ta pa je zelo pomemben del procesa uživanja alkohola. Gre namreč za najpogostejšo negativno posledico pitja alkohola. Relativno gledano pa je študij o tem malo, zato je to področje pritegnilo mojo pozornost.

V preteklosti je, tudi med raziskovalci, obstajalo več opisov tega stanja, ki ga z geslom ‘maček’ Slovar slovenskega knjižnega jezika na primer opiše kot: slabo počutje in slabo razpoloženje, navadno po nezmernem uživanju alkohola. Pred nekaj meseci so, pravi Chris Gunn, sprejeli skupno definicijo:

Definirali smo ga kot ‘kombinacijo mentalnih in fizičnih simptomov, ki se pojavijo dan po čezmernem pitju alkohola, ko se koncentracija alkohola v krvi približuje ničli’. Ni torej nujno, da je nič, ampak se temu približuje.

Konec avgusta je izšel sistematični pregled do zdaj znanih študij in dognanj, ki so raziskovale to stanje:

Glavne ugotovitve tega pregleda so bile, da »alkoholni maček« negativno vpliva na naše ključne kognitivne procese. Med drugim na naš kratkoročni spomin, na primer na to, ali si lahko zapomnimo seznam besed, pa na dolgoročni spomin, pozornost – torej sposobnost, da se osredotočimo na neko nalogo. Vpliva tudi na naš odziv, na naš odziv na stvari.

 


13.04.2017

Možganske gube

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


06.04.2017

Gledamo, pa ne vidimo: mobilni telefoni med vožnjo

Kljub temu, da so naši možgani res svojevrstno vesolje zmogljivosti, pa vsega vendarle ne zmorejo. Recimo izvajati dveh miselno zahtevnih nalog hkrati. Včasih je ta sposobnost zelo priročna in celo nujna, v drugih okoliščinah pa predstavlja veliko oviro in nevarnost. Sploh ko je pozornost ključna in kljub temu, da je morda ena od nalog, ki ju izvajamo hkrati, že avtomatizirana. V tokratni oddaji možgani na dlani bomo dobili vpogled v raziskave in izsledke študij o uporabi mobilnega telefona med vožnjo. Skozi oddajo nas bo odpeljal dr. Simon Brezovar,sopotnica z vprašanji - Mojca Delač.


30.03.2017

Možgani na dlani

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


23.03.2017

Možgani v vesolju

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


16.03.2017

Možgani na dlani

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


09.03.2017

Možgani na dlani

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


02.03.2017

Možgani na dlani

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


23.02.2017

Možgani na dlani

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


16.02.2017

Intuicija – vez med nezavednim in zavednim delom našega uma

Kdaj ste se nazadnje v hipu in brez razmisleka za nekaj odločili in kmalu ugotovili, da je bila odločitev prava? Da ste na primer kupili darilo za osebo, za katerega ste imeli občutek, da bo pravo, in je res bilo tako? Da ste zavili v drugo ulico kot sicer in tam dobili prosto parkirno mesto? Da ste razvozlali težko matematično enačbo ali prepoznali lažen nasmeh na obrazu človeka, s katerim ste se pogovarjali? Nekateri manjkrat, drugi večkrat sledijo svoji intuiciji, šestemu čutu, občutku v drobovju … Slovenci tudi radi rečemo, da nekaj čutimo na vodi, govorci angleščine pa “gut feeling”, a ne glede na to, s katerim delom telesa povezujemo intuicijo, se ta dogaja v možganih. Gre za vez med zavednim in nezavednim delom našega uma, pravi psiholog in nevroznanstvenik dr. Joel Pearson iz Avstralije, ki se na Univerzi New South Wales v Sydneyu ukvarja prav z raziskovanjem intuicije. Več o intuiciji in možganih v četrtek ob 7.35 na Prvem.


09.02.2017

Možgani na dlani

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


02.02.2017

Možgani na dlani

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


26.01.2017

Možgani na dlani

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


19.01.2017

Deja vu?

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


12.01.2017

Možgani na dlani

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


05.01.2017

Kriogenika

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


29.12.2016

Možgani na dlani

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


22.12.2016

Možgani v afektu

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


15.12.2016

Možgani na dlani

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


08.12.2016

Možgani na dlani

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


01.12.2016

Možgani na dlani

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


Stran 21 od 25
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov