Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Možgani, ki imajo ‘alkoholnega mačka’

08.11.2018


O najpogostejši negativni posledici pitja alkohola in njenih vplivih na kognitivne procese

Slabo počutje, glavobol, razdražljivost, brezvoljnost – vse to po navadi sodi v opis tako imenovanega ‘mačka’, stanja po nezmernem uživanju alkohola. Craig Gunn, raziskovalec z Univerze Bath v Veliki Britaniji, raziskuje, kako maček vpliva na naše kognitivne funkcije, kot so spomin, pozornost, odločanje, regulacija emocij in podobno. Vplivu alkohola na možgane je bilo namreč doslej posvečenih že veliko raziskav, manj pa temu, kaj se dogaja, ko alkohol zapusti sistem, posledice pitja pa so še tu.

Veliko je študij o učinku alkohola na nas med pitjem, malo raziskav pa se je doslej ukvarjalo s tem, kaj se dogaja naslednji dan, ko se zgodi »alkoholni maček«. Ta pa je zelo pomemben del procesa uživanja alkohola. Gre namreč za najpogostejšo negativno posledico pitja alkohola. Relativno gledano pa je študij o tem malo, zato je to področje pritegnilo mojo pozornost.

V preteklosti je, tudi med raziskovalci, obstajalo več opisov tega stanja, ki ga z geslom ‘maček’ Slovar slovenskega knjižnega jezika na primer opiše kot: slabo počutje in slabo razpoloženje, navadno po nezmernem uživanju alkohola. Pred nekaj meseci so, pravi Chris Gunn, sprejeli skupno definicijo:

Definirali smo ga kot ‘kombinacijo mentalnih in fizičnih simptomov, ki se pojavijo dan po čezmernem pitju alkohola, ko se koncentracija alkohola v krvi približuje ničli’. Ni torej nujno, da je nič, ampak se temu približuje.

Konec avgusta je izšel sistematični pregled do zdaj znanih študij in dognanj, ki so raziskovale to stanje:

Glavne ugotovitve tega pregleda so bile, da »alkoholni maček« negativno vpliva na naše ključne kognitivne procese. Med drugim na naš kratkoročni spomin, na primer na to, ali si lahko zapomnimo seznam besed, pa na dolgoročni spomin, pozornost – torej sposobnost, da se osredotočimo na neko nalogo. Vpliva tudi na naš odziv, na naš odziv na stvari.

 


Možgani na dlani

483 epizod


100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.

Možgani, ki imajo ‘alkoholnega mačka’

08.11.2018


O najpogostejši negativni posledici pitja alkohola in njenih vplivih na kognitivne procese

Slabo počutje, glavobol, razdražljivost, brezvoljnost – vse to po navadi sodi v opis tako imenovanega ‘mačka’, stanja po nezmernem uživanju alkohola. Craig Gunn, raziskovalec z Univerze Bath v Veliki Britaniji, raziskuje, kako maček vpliva na naše kognitivne funkcije, kot so spomin, pozornost, odločanje, regulacija emocij in podobno. Vplivu alkohola na možgane je bilo namreč doslej posvečenih že veliko raziskav, manj pa temu, kaj se dogaja, ko alkohol zapusti sistem, posledice pitja pa so še tu.

Veliko je študij o učinku alkohola na nas med pitjem, malo raziskav pa se je doslej ukvarjalo s tem, kaj se dogaja naslednji dan, ko se zgodi »alkoholni maček«. Ta pa je zelo pomemben del procesa uživanja alkohola. Gre namreč za najpogostejšo negativno posledico pitja alkohola. Relativno gledano pa je študij o tem malo, zato je to področje pritegnilo mojo pozornost.

V preteklosti je, tudi med raziskovalci, obstajalo več opisov tega stanja, ki ga z geslom ‘maček’ Slovar slovenskega knjižnega jezika na primer opiše kot: slabo počutje in slabo razpoloženje, navadno po nezmernem uživanju alkohola. Pred nekaj meseci so, pravi Chris Gunn, sprejeli skupno definicijo:

Definirali smo ga kot ‘kombinacijo mentalnih in fizičnih simptomov, ki se pojavijo dan po čezmernem pitju alkohola, ko se koncentracija alkohola v krvi približuje ničli’. Ni torej nujno, da je nič, ampak se temu približuje.

Konec avgusta je izšel sistematični pregled do zdaj znanih študij in dognanj, ki so raziskovale to stanje:

Glavne ugotovitve tega pregleda so bile, da »alkoholni maček« negativno vpliva na naše ključne kognitivne procese. Med drugim na naš kratkoročni spomin, na primer na to, ali si lahko zapomnimo seznam besed, pa na dolgoročni spomin, pozornost – torej sposobnost, da se osredotočimo na neko nalogo. Vpliva tudi na naš odziv, na naš odziv na stvari.

 


14.02.2019

Možgani, epilepsija in (klasična) glasba

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


07.02.2019

Biofeedback

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


31.01.2019

Stres, izčrpanost in demenca

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


24.01.2019

Odpornost na stres

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


17.01.2019

Kihanje

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


10.01.2019

Možgani na dlani, nevron pred mikrofon:

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


03.01.2019

Ko ne izpolnimo svojih pričakovanj

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


27.12.2018

Sestavine cimeta bi lahko uporabljali kot potencialna zdravila

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


20.12.2018

Božična glasba, spomin in dopamin

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


13.12.2018

Nevromiti

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


06.12.2018

Ko prepoznaš obraz, a se ne spomniš imena

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


06.12.2018

Ko prepoznaš obraz, a se ne spomniš imena

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


29.11.2018

Koncentracija in mentalni trening športnikov

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


22.11.2018

Mikrofenomenologija – čuječnost v znanosti

Čeprav še pred nekaj desetletji v znanosti ni bilo prostora za raziskovanje zavesti, postaja počasi tudi raziskovanje posameznikovega doživljanja del znanstvene metodologije. Predvsem zadnjih nekaj let meje na tem področju premikajo mladi raziskovalci, velike zasluge za to pa ima tudi dr. Claire Petitmengin, utemeljiteljica mikrofenomenologije. Gre za disciplino, ki bi ji, sicer zelo površno, lahko rekli tudi uporaba čuječnosti v znanosti, saj znanstveniki preučujejo natančne opise osebnih izkušenj intervjuvanca, kar od njega zahteva popolno pozornost in osredotočenost na to, kar doživlja v sebi in česar se ponavadi ne zavedamo. Prvi je ta program predstavil Francisco Varela, čilski biolog, filozof in kognitivni znanstvenik Francisco Varela, pravi naša sogovornica, ki je pod njegovim mentorstvom delala tudi svoj doktorat: “Osnovna ideja tega programa je, da je nemogoče raziskovati človeški um le z objektivnimi orodji. Do takrat je namreč veljalo, da raziskovalec, ki na primer preučuje čustva, do njih dostopa prek objektivnih meritev: na primer pulza, dihanja, potenja, očesnega gibanja. Prepovedano pa je bilo vprašati človeka, kaj čuti in kako se ima. Francisco Varela je menil, da smo s tem zavili v slepo ulico in da moramo v raziskovanje vključiti tudi točne in stroge opise njegove izkušnje, torej tega, kaj doživlja v sebi. Svojo odločitev je argumentiral s tem, da mora znanstvenik, ki interpretira električne signale v možganih, vedeti, kaj in kako človek doživlja. Še bolj ključen razlog pa je bil, da so naše izkušnje v bistvu vse, kar imamo. Tudi znanstveni podatki so dejstva o izkušnjah. Do njih dostopaš tako, kot jih doživljaš. Ni druge poti do znanosti! Če se tega zavedamo in se ne zmenimo za izkušnje, je to nesmisel.” S francosko kognitivno znanstvenico Claire Petitmengin, ki je mikrofenomenološke tehnike uporabila za raziskovanje vznikov epilepsije, intuicije in za doživljanje meditacije, smo se pogovarjali o tem, kako sploh lahko preučujemo osebno doživljanje, ki se odvija v posamezniku, in na katerih področjih bi si lahko pomagali s to mlado raziskovalno disciplino. Sama je na primer prišla do zanimivih rezultatov pri študiji epileptičnih bolnikov, aplikacij te discipline pa je še več.


15.11.2018

Stotisoči odtenki sveta

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


01.11.2018

Spomini, ki bledijo

Človeški spomin je nekaj posebnega. Omogoča nam čudovite stvari, ki jih včasih jemljemo za samoumevne. Da z nostalgijo obujamo pretekle dogodke, lepe in manj lepe. Da vemo, kje je najbližji park, da znamo stehtati sestavine v maso za palačinke, da se izogibamo stvarem, ki so lahko nevarne, da vemo, kdo mo, da lahko uživamo v branju knjig, katerih zgodbe so še dolgo z nami. In to je le drobec. Žal pa ni vedno tako enostavno. Mojca Delač se je o Alzheimerjevi bolezni pogovarjala s tremi uglednimi evropskimi strokovnjaki, ki so se pred nedavnem mudili v Sloveniji, na 10. konferenci o demenci v organizaciji Spominčice.


01.11.2018

Spomini, ki izginjajo

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


25.10.2018

Misofonija

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


18.10.2018

Od otoakustičnih emisij do zvokov, ki jih ne slišimo

Elektrotehnično znanje in merjenje omogočata zanimiv vpogled v svet zvoka in zaznavanja zvoka


Stran 16 od 25
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov