Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
O najpogostejši negativni posledici pitja alkohola in njenih vplivih na kognitivne procese
Slabo počutje, glavobol, razdražljivost, brezvoljnost – vse to po navadi sodi v opis tako imenovanega ‘mačka’, stanja po nezmernem uživanju alkohola. Craig Gunn, raziskovalec z Univerze Bath v Veliki Britaniji, raziskuje, kako maček vpliva na naše kognitivne funkcije, kot so spomin, pozornost, odločanje, regulacija emocij in podobno. Vplivu alkohola na možgane je bilo namreč doslej posvečenih že veliko raziskav, manj pa temu, kaj se dogaja, ko alkohol zapusti sistem, posledice pitja pa so še tu.
Veliko je študij o učinku alkohola na nas med pitjem, malo raziskav pa se je doslej ukvarjalo s tem, kaj se dogaja naslednji dan, ko se zgodi »alkoholni maček«. Ta pa je zelo pomemben del procesa uživanja alkohola. Gre namreč za najpogostejšo negativno posledico pitja alkohola. Relativno gledano pa je študij o tem malo, zato je to področje pritegnilo mojo pozornost.
V preteklosti je, tudi med raziskovalci, obstajalo več opisov tega stanja, ki ga z geslom ‘maček’ Slovar slovenskega knjižnega jezika na primer opiše kot: slabo počutje in slabo razpoloženje, navadno po nezmernem uživanju alkohola. Pred nekaj meseci so, pravi Chris Gunn, sprejeli skupno definicijo:
Definirali smo ga kot ‘kombinacijo mentalnih in fizičnih simptomov, ki se pojavijo dan po čezmernem pitju alkohola, ko se koncentracija alkohola v krvi približuje ničli’. Ni torej nujno, da je nič, ampak se temu približuje.
Konec avgusta je izšel sistematični pregled do zdaj znanih študij in dognanj, ki so raziskovale to stanje:
Glavne ugotovitve tega pregleda so bile, da »alkoholni maček« negativno vpliva na naše ključne kognitivne procese. Med drugim na naš kratkoročni spomin, na primer na to, ali si lahko zapomnimo seznam besed, pa na dolgoročni spomin, pozornost – torej sposobnost, da se osredotočimo na neko nalogo. Vpliva tudi na naš odziv, na naš odziv na stvari.
485 epizod
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
O najpogostejši negativni posledici pitja alkohola in njenih vplivih na kognitivne procese
Slabo počutje, glavobol, razdražljivost, brezvoljnost – vse to po navadi sodi v opis tako imenovanega ‘mačka’, stanja po nezmernem uživanju alkohola. Craig Gunn, raziskovalec z Univerze Bath v Veliki Britaniji, raziskuje, kako maček vpliva na naše kognitivne funkcije, kot so spomin, pozornost, odločanje, regulacija emocij in podobno. Vplivu alkohola na možgane je bilo namreč doslej posvečenih že veliko raziskav, manj pa temu, kaj se dogaja, ko alkohol zapusti sistem, posledice pitja pa so še tu.
Veliko je študij o učinku alkohola na nas med pitjem, malo raziskav pa se je doslej ukvarjalo s tem, kaj se dogaja naslednji dan, ko se zgodi »alkoholni maček«. Ta pa je zelo pomemben del procesa uživanja alkohola. Gre namreč za najpogostejšo negativno posledico pitja alkohola. Relativno gledano pa je študij o tem malo, zato je to področje pritegnilo mojo pozornost.
V preteklosti je, tudi med raziskovalci, obstajalo več opisov tega stanja, ki ga z geslom ‘maček’ Slovar slovenskega knjižnega jezika na primer opiše kot: slabo počutje in slabo razpoloženje, navadno po nezmernem uživanju alkohola. Pred nekaj meseci so, pravi Chris Gunn, sprejeli skupno definicijo:
Definirali smo ga kot ‘kombinacijo mentalnih in fizičnih simptomov, ki se pojavijo dan po čezmernem pitju alkohola, ko se koncentracija alkohola v krvi približuje ničli’. Ni torej nujno, da je nič, ampak se temu približuje.
Konec avgusta je izšel sistematični pregled do zdaj znanih študij in dognanj, ki so raziskovale to stanje:
Glavne ugotovitve tega pregleda so bile, da »alkoholni maček« negativno vpliva na naše ključne kognitivne procese. Med drugim na naš kratkoročni spomin, na primer na to, ali si lahko zapomnimo seznam besed, pa na dolgoročni spomin, pozornost – torej sposobnost, da se osredotočimo na neko nalogo. Vpliva tudi na naš odziv, na naš odziv na stvari.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Elektrotehnično znanje in merjenje omogočata zanimiv vpogled v svet zvoka in zaznavanja zvoka
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Ker oktobra radio obeležuje devet desetletij risanja zgodb z zvokom, štiri četrtkove epizode namenjamo prav temu – možganom in zvoku. Najprej se bomo odpravili na bučno zabavo in se vprašali, kako naši možgani usmerjajo pozornost na enega sogovornika in kako je mogoče, da ob poplavi dražljajev v zelo glasni množici slišimo, če nas kdo pokliče po imenu. In po drugi strani – zakaj kdaj v mirnem okolju koga, kljub temu da je ob nas, enostavno ne slišimo, ker počnemo nekaj drugega? V četrtek ob 7.35 na Prvem! Pripravlja: Mojca Delač.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Vsem se kdaj zgodi, da pridemo v nek prostor, pa smo pozabili, po kaj smo prišli. Da odpremo omaro, pa nimamo pojma, kaj iščemo, da pozabimo ime sogovornika, ki ga sicer dobro poznamo, da imamo besedo na koncu jezika, pa se je ne spomnimo. Kdaj pa to postane težava, ker se pojavlja prepogosto in nas začne skrbeti, da je z našimi možgani nekaj narobe? O tem smo se pogovarjali z nevrologom dr. Jeremyjem Isaacsom.
Kaj visoke temperature pomenijo za naše možgane in kako skrbijo za ohlajanje
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Strah pred padcem v globino je eden najbolj ukoreninjenih v ljudeh in del našega preživetvenega nagona. Če se lotimo adrenalinskih podvigov kot je npr. bungee jumping, se zato v naših možganih odvija pravi boj. En del možganov nam pravi, da gre za nevarno situacijo in da bi bilo najbolje pobegniti. Drug del pa nas mami k skoku z obljubo o zabavnosti tega početja. Kaj vzbudi ene in kaj druge občutke boste izvedeli v četrtkovi oddaji Možgani na dlani. V možgane tistih, ki se odločijo za bungee jumping bomo pogledali ob 7:35 na Prvem.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
O tem refleksu kroži mnogo mitov, pa tudi zanimivih teorij. Koliko o zehanju že ve nevroznanost, je res nalezljivo in ali obstajajo tudi posamezniki, ki nikoli ne zehajo? Prof. dr. Simon Thompson nas je tokrat odpeljal v svet nevronov.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Neveljaven email naslov