Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
O najnovejši raziskavi, ki povezuje izčrpanost s tveganjem za demenco
Raziskovalci z Univerze v Københavnu so v začetku meseca objavili rezultate raziskave, v kateri so ugotovili povezanost med popolno izčrpanostjo in povečanim tveganjem za demenco. Doktorska raziskovalka Sabrina Islamoska je za Možgane na dlani povedala, da so jih na študijo napeljale nekatere ugotovitve, po katerih dolgoročen stres lahko pripelje do poškodb možganov.
Če doživljamo stres dalj časa, se stresni odziv ne prekine in nekatere študije kažejo, da lahko to vodi v poškodbo možganov. To nas je napeljalo k misli, da obstaja povezava med popolno izčrpanostjo in demenco.
Glavna koncepta, ki sta poleg demence nastopala v raziskavi, sta duševna stiska in izčrpanost:
Duševna stiska je posameznikovo doživljanje, ki ga lahko opredelimo kot čustveno trpljenje, ko doživlja psihološke simptome, kot so depresija, občutek nemoči, tesnoba – lahko pa tudi fizične, kot so težave s spanjem, glavoboli, pomanjkanje energije.
Izčrpanost je stanje duševne stiske in domnevno naj bi bila odziv na nerešljive težave. To se zgodi, ko se nismo sposobni prilagoditi daljši izpostavljenosti stresu. Izčrpanost ima različne fizične in psihične posledice – utrujenost, razdražljivost, demoralizacijo.
Kot je povedala Sabrina Islamoska, so uporabili podatke, pridobljene od približno 7000 posameznikov v obdobju med letoma 1991 in 1994. Poročati so morali o svojih simptomih izčrpanosti v zadnjih šestih mesecih. Prišli so do zanimive ugotovitve.
Pri vsakem dodatnem simptomu izčrpanosti se je možnost demence povečala za dva odstotka. Ugotovili smo tudi, da je bilo pri pacientih, ki so poročali o petih ali šestih simptomih, tveganje za razvoj demence za 25 odstotkov večje kot pri tistih, ki niso poročali o simptomih. Če so imeli 10 ali 17 simptomov, pa je bilo tveganje za 40 odstotkov večje kot pri tistih, ki niso. Če ljudje doživljajo večje duševne stiske, je tveganje za demenco večje, smo še ugotovili.
474 epizod
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
O najnovejši raziskavi, ki povezuje izčrpanost s tveganjem za demenco
Raziskovalci z Univerze v Københavnu so v začetku meseca objavili rezultate raziskave, v kateri so ugotovili povezanost med popolno izčrpanostjo in povečanim tveganjem za demenco. Doktorska raziskovalka Sabrina Islamoska je za Možgane na dlani povedala, da so jih na študijo napeljale nekatere ugotovitve, po katerih dolgoročen stres lahko pripelje do poškodb možganov.
Če doživljamo stres dalj časa, se stresni odziv ne prekine in nekatere študije kažejo, da lahko to vodi v poškodbo možganov. To nas je napeljalo k misli, da obstaja povezava med popolno izčrpanostjo in demenco.
Glavna koncepta, ki sta poleg demence nastopala v raziskavi, sta duševna stiska in izčrpanost:
Duševna stiska je posameznikovo doživljanje, ki ga lahko opredelimo kot čustveno trpljenje, ko doživlja psihološke simptome, kot so depresija, občutek nemoči, tesnoba – lahko pa tudi fizične, kot so težave s spanjem, glavoboli, pomanjkanje energije.
Izčrpanost je stanje duševne stiske in domnevno naj bi bila odziv na nerešljive težave. To se zgodi, ko se nismo sposobni prilagoditi daljši izpostavljenosti stresu. Izčrpanost ima različne fizične in psihične posledice – utrujenost, razdražljivost, demoralizacijo.
Kot je povedala Sabrina Islamoska, so uporabili podatke, pridobljene od približno 7000 posameznikov v obdobju med letoma 1991 in 1994. Poročati so morali o svojih simptomih izčrpanosti v zadnjih šestih mesecih. Prišli so do zanimive ugotovitve.
Pri vsakem dodatnem simptomu izčrpanosti se je možnost demence povečala za dva odstotka. Ugotovili smo tudi, da je bilo pri pacientih, ki so poročali o petih ali šestih simptomih, tveganje za razvoj demence za 25 odstotkov večje kot pri tistih, ki niso poročali o simptomih. Če so imeli 10 ali 17 simptomov, pa je bilo tveganje za 40 odstotkov večje kot pri tistih, ki niso. Če ljudje doživljajo večje duševne stiske, je tveganje za demenco večje, smo še ugotovili.
Prof. dr. Monique Cherrier je nevropsihologinja in raziskovalka na Oddelku za psihiatrijo in vedenjske znanosti na Univerzi Washington v Seattlu. Posebej jo zanima povezava med hormoni, staranjem, rakom, bolečino in človeškim zaznavanjem. Mojca Delač jo je povabila pred radijski mikrofon in jo prosila, da nas za nekaj minut odpelje v svet androgenov, torej moških spolnih hormonov, in kognicije. In zgodba je kmalu dobila veliko širši kontekst.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti na poljuden način in s pomočjo domačih ter tujih strokovnjakov pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo. Možgane na dlani najdete tudi med podcasti in na twitterju @mozganinadlani.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti na poljuden način in s pomočjo domačih ter tujih strokovnjakov pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo. Možgane na dlani najdete tudi med podcasti in na twitterju @mozganinadlani.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Neveljaven email naslov