Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prof. dr. Ivan Rektor o raziskavah vpliva glasbe pri epileptičnih napadih
V tednu, ki je prinesel tudi mednarodni dan epilepsije, se bomo v tokratnem potepu med nevroni ustavili prav pri njej. In jo povezali z Mozartovo sonato in Haydnovo simfonijo. Kako, boste rekli. Kot je povedal prof. dr. Ivan Rektor, češki nevrolog, je povezava med glasbo in epilepsijo še vedno malo poznan fenomen, a nove ugotovitve so presenetile tudi raziskovalce. Oblika epilepsije, ki nosi ime muzikogena epilepsija, je zelo redka, približno 1 : 10 milijonov. Določene melodije lahko sprožijo napade, odpira pa se seveda tudi vprašanje, kako je s procesiranjem glasbe pri ljudeh z epilepsijo. Navdihnile so ga predhodne raziskave o vplivu Mozartove glasbe na možgane.
Rad imam glasbo, posebno klasično glasbo in džez. Nisem pa glasbenik, glasbe ne razumem, imam pa jo rad. Prebral sem študije o tako imenovanem Mozartovem učinku in njegovem vplivu na zmanjšanje epileptičnih napadov. Odločil sem se to preveriti tudi z elektrodami, ki so vstavljene v možgane. Ko namreč signal EEG preberem z lobanje, sem daleč stran od izvira signala. Elektrode v možganih pa mi omogočajo, da sem »noter«.
Uporabili so dve skladbi, in sicer Mozartovo Sonato za dva klavirja v D duru – Koechel 448 in pa Haydnovo Simfonijo presenečenja.
Pri tem smo ugotovili, da se je pri prvi število napadov zmanjšalo, pri drugi pa povečalo.
In še to – vpliv Mozartove sonate so ugotovili pri točno tej klavirski izvedbi, pri priredbi za violini na primer ni deloval. Seveda pa se pojavi vprašanje, kaj je pripeljalo do takšnih rezultatov študije.
Zelo smo bili presenečeni in ko smo vse skupaj pobližje preverili, smo ugotovili, da poslušanje Haydna prav tako zatre epileptične napade pri ženskah, pri moških pa se število teh poveča. V naslednjem koraku smo pristopili k akustičnim inženirjem s fakultete za elektrotehniko. Analizirali so segmente Mozarta in Haydna z akustične perspektive – tempo, frekvenco, jakost in tako naprej. Pokazali so, da različne glasbene značilnosti ustavijo napade pri moških in ženskah. Obstajajo torej fizične razlike med spoloma pri zaznavanju glasbe.
474 epizod
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Prof. dr. Ivan Rektor o raziskavah vpliva glasbe pri epileptičnih napadih
V tednu, ki je prinesel tudi mednarodni dan epilepsije, se bomo v tokratnem potepu med nevroni ustavili prav pri njej. In jo povezali z Mozartovo sonato in Haydnovo simfonijo. Kako, boste rekli. Kot je povedal prof. dr. Ivan Rektor, češki nevrolog, je povezava med glasbo in epilepsijo še vedno malo poznan fenomen, a nove ugotovitve so presenetile tudi raziskovalce. Oblika epilepsije, ki nosi ime muzikogena epilepsija, je zelo redka, približno 1 : 10 milijonov. Določene melodije lahko sprožijo napade, odpira pa se seveda tudi vprašanje, kako je s procesiranjem glasbe pri ljudeh z epilepsijo. Navdihnile so ga predhodne raziskave o vplivu Mozartove glasbe na možgane.
Rad imam glasbo, posebno klasično glasbo in džez. Nisem pa glasbenik, glasbe ne razumem, imam pa jo rad. Prebral sem študije o tako imenovanem Mozartovem učinku in njegovem vplivu na zmanjšanje epileptičnih napadov. Odločil sem se to preveriti tudi z elektrodami, ki so vstavljene v možgane. Ko namreč signal EEG preberem z lobanje, sem daleč stran od izvira signala. Elektrode v možganih pa mi omogočajo, da sem »noter«.
Uporabili so dve skladbi, in sicer Mozartovo Sonato za dva klavirja v D duru – Koechel 448 in pa Haydnovo Simfonijo presenečenja.
Pri tem smo ugotovili, da se je pri prvi število napadov zmanjšalo, pri drugi pa povečalo.
In še to – vpliv Mozartove sonate so ugotovili pri točno tej klavirski izvedbi, pri priredbi za violini na primer ni deloval. Seveda pa se pojavi vprašanje, kaj je pripeljalo do takšnih rezultatov študije.
Zelo smo bili presenečeni in ko smo vse skupaj pobližje preverili, smo ugotovili, da poslušanje Haydna prav tako zatre epileptične napade pri ženskah, pri moških pa se število teh poveča. V naslednjem koraku smo pristopili k akustičnim inženirjem s fakultete za elektrotehniko. Analizirali so segmente Mozarta in Haydna z akustične perspektive – tempo, frekvenco, jakost in tako naprej. Pokazali so, da različne glasbene značilnosti ustavijo napade pri moških in ženskah. Obstajajo torej fizične razlike med spoloma pri zaznavanju glasbe.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Junijsko druženje z našimi nevroni začenjamo z raziskovanjem, kaj se z njimi dogaja čisto na začetku – v prvih dneh, tednih in mesecih. Kakšno je najbolj dinamično obdobje razvoja možganov, kako nevroni potujejo, se povezujejo in izoblikujejo kompleksno vesolje, ki mu rečemo človeški možgani? Z nami bo asis. mag. David Gosar, z ljubljanske Pediatrične klinike. V četrtek ob 7.35 na Prvem! Pripravlja Mojca Delač.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Kljub temu, da so naši možgani res svojevrstno vesolje zmogljivosti, pa vsega vendarle ne zmorejo. Recimo izvajati dveh miselno zahtevnih nalog hkrati. Včasih je ta sposobnost zelo priročna in celo nujna, v drugih okoliščinah pa predstavlja veliko oviro in nevarnost. Sploh ko je pozornost ključna in kljub temu, da je morda ena od nalog, ki ju izvajamo hkrati, že avtomatizirana. V tokratni oddaji možgani na dlani bomo dobili vpogled v raziskave in izsledke študij o uporabi mobilnega telefona med vožnjo. Skozi oddajo nas bo odpeljal dr. Simon Brezovar,sopotnica z vprašanji - Mojca Delač.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Kdaj ste se nazadnje v hipu in brez razmisleka za nekaj odločili in kmalu ugotovili, da je bila odločitev prava? Da ste na primer kupili darilo za osebo, za katerega ste imeli občutek, da bo pravo, in je res bilo tako? Da ste zavili v drugo ulico kot sicer in tam dobili prosto parkirno mesto? Da ste razvozlali težko matematično enačbo ali prepoznali lažen nasmeh na obrazu človeka, s katerim ste se pogovarjali? Nekateri manjkrat, drugi večkrat sledijo svoji intuiciji, šestemu čutu, občutku v drobovju … Slovenci tudi radi rečemo, da nekaj čutimo na vodi, govorci angleščine pa “gut feeling”, a ne glede na to, s katerim delom telesa povezujemo intuicijo, se ta dogaja v možganih. Gre za vez med zavednim in nezavednim delom našega uma, pravi psiholog in nevroznanstvenik dr. Joel Pearson iz Avstralije, ki se na Univerzi New South Wales v Sydneyu ukvarja prav z raziskovanjem intuicije. Več o intuiciji in možganih v četrtek ob 7.35 na Prvem.
Neveljaven email naslov