Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Zakaj jokamo?

28.03.2019


Znanstveniki še nimajo enovitega odgovora na to vprašanje, prav tako pa še raziskujejo mehanizme zanj

Kdaj ste se nazadnje zjokali? Od žalosti ali od sreče? Če v Slovar slovenskega knjižnega jezika vpišemo jok, potem zraven najdemo opis, da gre za izražanje velike čustvene prizadetosti, zlasti žalosti ali telesne bolečine s solzami in glasovi. Jok po navadi signalizira, da nekaj ni vredu, da potrebujemo druge člane skupine ali skupnosti, ob rojstvu pa je to tisti zvok, ki nakaže začetek nove življenjske poti. Z nami je torej vse življenje, pa vseeno o njem, če pogledamo naša nevronska omrežja – vemo zelo malo. O jokanju smo se pogovarjali z dr. Lauren M. Bylsma, profesorico psihiatrije in psihologije na Univerzi Pittsburgh v Združenih državah, ki je skupaj s kolegi napisala tudi pregledni članek o nevrobiologiji jokanja.

Ne vemo zagotovo. Obstaja pa kar nekaj teorij. Tista, ki ima nekako največ dokazov, pravi, da se je jokanje razvilo kot nekakšen družbeni signal. To vidimo že zelo zgodaj v evoluciji, in sicer pri živalih, ki so z oglašanjem opozarjale druge na kakšno nevarnost v okolici. Jokanje pa je služilo tudi za klicanje mame, da se približa mladičem in poskrbi zanje. Gre torej za neki signal skupini. Podobno lahko opazimo tudi pri ljudeh. Če jokamo, je bolj verjetno, da se nam bo kdo približal in pomagal.

Lahko bi rekli, da je jokanje sestavljeno iz oglašanja in emocionalnih solz. A te v zgodbo pridejo šele malo pozneje v razvoju.

Pri novorojenčkih solzovodi še niso čisto razviti, zato pri malih dojenčkih ne vidimo solz. Ne vemo, ali je poleg razvoja za vsem tem še kaj drugega. Vemo pa, da je zvok jokanja pri dojenčkih zelo pomemben, saj s tem prikličejo svojo mamo. Ko pa je otrok večji, solze lahko postanejo pomembnejši signal. Pri tem je več prednosti. Zvok jokanja lahko na nas opozori morebitno grožnjo iz okolice, solze pa lahko drugače pomagajo. Seveda, ko je kdo ob tebi, da jih lahko vidi in ti pomaga, pomembna je torej ta bližina. Veliko je domnev, a to je za zdaj to, kar vemo.

Pa obstajajo ljudje, ki nikoli ne jokajo ali ki jokajo ves čas?

Obstajajo nevrološka stanja, kot je psevdobulbarni afekt, pri katerem se ljudje nenadzorovano smejijo ali jokajo, a to ni povezano z emocijami. Pri depresiji in anksioznostih ali pa na primer posttravmatskem stresnem sindromu pa se lahko pojavijo tudi spremembe pri jokanju, a ta povezava ni vedno linearna. Nekatere raziskave so pokazale, da je hujša depresija ali anksioznost lahko povezana z več jokanja, po drugi strani pa pri nekaterih ljudeh s posttravmatskim stresnim sindromom in depresijo opazimo tudi, da nikoli ne jokajo. Ni torej jasnega odnosa. Obstajajo pa seveda tudi razlike med zdravimi posamezniki. Nekateri ljudje redko ali nikoli ne jokajo, drugi pa jokajo ves čas. Na to vpliva več dejavnikov, spol, osebnost, raven stresa, količina spanja. Rekla bi, da nastane problem šele, ko nekdo želi jokati, pa ne more. Seveda obstajajo ljudje, ki ne jokajo, pa to ni težava, oziroma tega ne bi označil kot kakšno patologijo.

 


Možgani na dlani

478 epizod


100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.

Zakaj jokamo?

28.03.2019


Znanstveniki še nimajo enovitega odgovora na to vprašanje, prav tako pa še raziskujejo mehanizme zanj

Kdaj ste se nazadnje zjokali? Od žalosti ali od sreče? Če v Slovar slovenskega knjižnega jezika vpišemo jok, potem zraven najdemo opis, da gre za izražanje velike čustvene prizadetosti, zlasti žalosti ali telesne bolečine s solzami in glasovi. Jok po navadi signalizira, da nekaj ni vredu, da potrebujemo druge člane skupine ali skupnosti, ob rojstvu pa je to tisti zvok, ki nakaže začetek nove življenjske poti. Z nami je torej vse življenje, pa vseeno o njem, če pogledamo naša nevronska omrežja – vemo zelo malo. O jokanju smo se pogovarjali z dr. Lauren M. Bylsma, profesorico psihiatrije in psihologije na Univerzi Pittsburgh v Združenih državah, ki je skupaj s kolegi napisala tudi pregledni članek o nevrobiologiji jokanja.

Ne vemo zagotovo. Obstaja pa kar nekaj teorij. Tista, ki ima nekako največ dokazov, pravi, da se je jokanje razvilo kot nekakšen družbeni signal. To vidimo že zelo zgodaj v evoluciji, in sicer pri živalih, ki so z oglašanjem opozarjale druge na kakšno nevarnost v okolici. Jokanje pa je služilo tudi za klicanje mame, da se približa mladičem in poskrbi zanje. Gre torej za neki signal skupini. Podobno lahko opazimo tudi pri ljudeh. Če jokamo, je bolj verjetno, da se nam bo kdo približal in pomagal.

Lahko bi rekli, da je jokanje sestavljeno iz oglašanja in emocionalnih solz. A te v zgodbo pridejo šele malo pozneje v razvoju.

Pri novorojenčkih solzovodi še niso čisto razviti, zato pri malih dojenčkih ne vidimo solz. Ne vemo, ali je poleg razvoja za vsem tem še kaj drugega. Vemo pa, da je zvok jokanja pri dojenčkih zelo pomemben, saj s tem prikličejo svojo mamo. Ko pa je otrok večji, solze lahko postanejo pomembnejši signal. Pri tem je več prednosti. Zvok jokanja lahko na nas opozori morebitno grožnjo iz okolice, solze pa lahko drugače pomagajo. Seveda, ko je kdo ob tebi, da jih lahko vidi in ti pomaga, pomembna je torej ta bližina. Veliko je domnev, a to je za zdaj to, kar vemo.

Pa obstajajo ljudje, ki nikoli ne jokajo ali ki jokajo ves čas?

Obstajajo nevrološka stanja, kot je psevdobulbarni afekt, pri katerem se ljudje nenadzorovano smejijo ali jokajo, a to ni povezano z emocijami. Pri depresiji in anksioznostih ali pa na primer posttravmatskem stresnem sindromu pa se lahko pojavijo tudi spremembe pri jokanju, a ta povezava ni vedno linearna. Nekatere raziskave so pokazale, da je hujša depresija ali anksioznost lahko povezana z več jokanja, po drugi strani pa pri nekaterih ljudeh s posttravmatskim stresnim sindromom in depresijo opazimo tudi, da nikoli ne jokajo. Ni torej jasnega odnosa. Obstajajo pa seveda tudi razlike med zdravimi posamezniki. Nekateri ljudje redko ali nikoli ne jokajo, drugi pa jokajo ves čas. Na to vpliva več dejavnikov, spol, osebnost, raven stresa, količina spanja. Rekla bi, da nastane problem šele, ko nekdo želi jokati, pa ne more. Seveda obstajajo ljudje, ki ne jokajo, pa to ni težava, oziroma tega ne bi označil kot kakšno patologijo.

 


09.03.2017

Možgani na dlani

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


02.03.2017

Možgani na dlani

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


23.02.2017

Možgani na dlani

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


16.02.2017

Intuicija – vez med nezavednim in zavednim delom našega uma

Kdaj ste se nazadnje v hipu in brez razmisleka za nekaj odločili in kmalu ugotovili, da je bila odločitev prava? Da ste na primer kupili darilo za osebo, za katerega ste imeli občutek, da bo pravo, in je res bilo tako? Da ste zavili v drugo ulico kot sicer in tam dobili prosto parkirno mesto? Da ste razvozlali težko matematično enačbo ali prepoznali lažen nasmeh na obrazu človeka, s katerim ste se pogovarjali? Nekateri manjkrat, drugi večkrat sledijo svoji intuiciji, šestemu čutu, občutku v drobovju … Slovenci tudi radi rečemo, da nekaj čutimo na vodi, govorci angleščine pa “gut feeling”, a ne glede na to, s katerim delom telesa povezujemo intuicijo, se ta dogaja v možganih. Gre za vez med zavednim in nezavednim delom našega uma, pravi psiholog in nevroznanstvenik dr. Joel Pearson iz Avstralije, ki se na Univerzi New South Wales v Sydneyu ukvarja prav z raziskovanjem intuicije. Več o intuiciji in možganih v četrtek ob 7.35 na Prvem.


09.02.2017

Možgani na dlani

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


02.02.2017

Možgani na dlani

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


26.01.2017

Možgani na dlani

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


19.01.2017

Deja vu?

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


12.01.2017

Možgani na dlani

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


05.01.2017

Kriogenika

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


29.12.2016

Možgani na dlani

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


22.12.2016

Možgani v afektu

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


15.12.2016

Možgani na dlani

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


08.12.2016

Možgani na dlani

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


01.12.2016

Možgani na dlani

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


24.11.2016

Možgani na dlani

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


17.11.2016

Novo telo za stare možgane - je presaditev glave mogoča?

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


10.11.2016

MND Placebo 10.11.2016

Ob besedi placebo je v Slovarju slovenskega knjižnega jezika pripisano ‘navidezno zdravilo’. Učinek placeba lahko brez dejanske zdravilne učinkovine pri bolnikih izzove izboljšanje stanja in obstaja že vrsta dognanj, ki potrjujejo, da ne gre zgolj za »prevaro«. Izraz placebo je bil sicer v zgodovini v uporabi že precej preden je zavil tudi v medicinsko prakso in klinične študije. Prav konec oktobra so nevroznanstveniki z Inštituta na Univerzi Northwestern v Chicagu objavili odmeven članek z zaključki, ki pomenijo nov korak naprej v razumevanju mehanizmov placeba in še več- tudi napovedovanju odziva nanj. Zakaj je to pomembno, ne samo za nevroznanost, pač pa širšo klinično prakso in razumevanje učinka placeba boste slišali v četrtek ob 7.35 na Prvem. Pojasnjuje: prof. dr. Maja Bresjanac (Inštitut za patološko fiziologijo, Medicinska fakulteta v Ljubljani). Sprašuje: Mojca Delač.


10.11.2016

Možgani na dlani

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


03.11.2016

Možgani na dlani

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


Stran 21 od 24
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov