Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Zakaj jokamo?

28.03.2019


Znanstveniki še nimajo enovitega odgovora na to vprašanje, prav tako pa še raziskujejo mehanizme zanj

Kdaj ste se nazadnje zjokali? Od žalosti ali od sreče? Če v Slovar slovenskega knjižnega jezika vpišemo jok, potem zraven najdemo opis, da gre za izražanje velike čustvene prizadetosti, zlasti žalosti ali telesne bolečine s solzami in glasovi. Jok po navadi signalizira, da nekaj ni vredu, da potrebujemo druge člane skupine ali skupnosti, ob rojstvu pa je to tisti zvok, ki nakaže začetek nove življenjske poti. Z nami je torej vse življenje, pa vseeno o njem, če pogledamo naša nevronska omrežja – vemo zelo malo. O jokanju smo se pogovarjali z dr. Lauren M. Bylsma, profesorico psihiatrije in psihologije na Univerzi Pittsburgh v Združenih državah, ki je skupaj s kolegi napisala tudi pregledni članek o nevrobiologiji jokanja.

Ne vemo zagotovo. Obstaja pa kar nekaj teorij. Tista, ki ima nekako največ dokazov, pravi, da se je jokanje razvilo kot nekakšen družbeni signal. To vidimo že zelo zgodaj v evoluciji, in sicer pri živalih, ki so z oglašanjem opozarjale druge na kakšno nevarnost v okolici. Jokanje pa je služilo tudi za klicanje mame, da se približa mladičem in poskrbi zanje. Gre torej za neki signal skupini. Podobno lahko opazimo tudi pri ljudeh. Če jokamo, je bolj verjetno, da se nam bo kdo približal in pomagal.

Lahko bi rekli, da je jokanje sestavljeno iz oglašanja in emocionalnih solz. A te v zgodbo pridejo šele malo pozneje v razvoju.

Pri novorojenčkih solzovodi še niso čisto razviti, zato pri malih dojenčkih ne vidimo solz. Ne vemo, ali je poleg razvoja za vsem tem še kaj drugega. Vemo pa, da je zvok jokanja pri dojenčkih zelo pomemben, saj s tem prikličejo svojo mamo. Ko pa je otrok večji, solze lahko postanejo pomembnejši signal. Pri tem je več prednosti. Zvok jokanja lahko na nas opozori morebitno grožnjo iz okolice, solze pa lahko drugače pomagajo. Seveda, ko je kdo ob tebi, da jih lahko vidi in ti pomaga, pomembna je torej ta bližina. Veliko je domnev, a to je za zdaj to, kar vemo.

Pa obstajajo ljudje, ki nikoli ne jokajo ali ki jokajo ves čas?

Obstajajo nevrološka stanja, kot je psevdobulbarni afekt, pri katerem se ljudje nenadzorovano smejijo ali jokajo, a to ni povezano z emocijami. Pri depresiji in anksioznostih ali pa na primer posttravmatskem stresnem sindromu pa se lahko pojavijo tudi spremembe pri jokanju, a ta povezava ni vedno linearna. Nekatere raziskave so pokazale, da je hujša depresija ali anksioznost lahko povezana z več jokanja, po drugi strani pa pri nekaterih ljudeh s posttravmatskim stresnim sindromom in depresijo opazimo tudi, da nikoli ne jokajo. Ni torej jasnega odnosa. Obstajajo pa seveda tudi razlike med zdravimi posamezniki. Nekateri ljudje redko ali nikoli ne jokajo, drugi pa jokajo ves čas. Na to vpliva več dejavnikov, spol, osebnost, raven stresa, količina spanja. Rekla bi, da nastane problem šele, ko nekdo želi jokati, pa ne more. Seveda obstajajo ljudje, ki ne jokajo, pa to ni težava, oziroma tega ne bi označil kot kakšno patologijo.

 


Možgani na dlani

478 epizod


100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.

Zakaj jokamo?

28.03.2019


Znanstveniki še nimajo enovitega odgovora na to vprašanje, prav tako pa še raziskujejo mehanizme zanj

Kdaj ste se nazadnje zjokali? Od žalosti ali od sreče? Če v Slovar slovenskega knjižnega jezika vpišemo jok, potem zraven najdemo opis, da gre za izražanje velike čustvene prizadetosti, zlasti žalosti ali telesne bolečine s solzami in glasovi. Jok po navadi signalizira, da nekaj ni vredu, da potrebujemo druge člane skupine ali skupnosti, ob rojstvu pa je to tisti zvok, ki nakaže začetek nove življenjske poti. Z nami je torej vse življenje, pa vseeno o njem, če pogledamo naša nevronska omrežja – vemo zelo malo. O jokanju smo se pogovarjali z dr. Lauren M. Bylsma, profesorico psihiatrije in psihologije na Univerzi Pittsburgh v Združenih državah, ki je skupaj s kolegi napisala tudi pregledni članek o nevrobiologiji jokanja.

Ne vemo zagotovo. Obstaja pa kar nekaj teorij. Tista, ki ima nekako največ dokazov, pravi, da se je jokanje razvilo kot nekakšen družbeni signal. To vidimo že zelo zgodaj v evoluciji, in sicer pri živalih, ki so z oglašanjem opozarjale druge na kakšno nevarnost v okolici. Jokanje pa je služilo tudi za klicanje mame, da se približa mladičem in poskrbi zanje. Gre torej za neki signal skupini. Podobno lahko opazimo tudi pri ljudeh. Če jokamo, je bolj verjetno, da se nam bo kdo približal in pomagal.

Lahko bi rekli, da je jokanje sestavljeno iz oglašanja in emocionalnih solz. A te v zgodbo pridejo šele malo pozneje v razvoju.

Pri novorojenčkih solzovodi še niso čisto razviti, zato pri malih dojenčkih ne vidimo solz. Ne vemo, ali je poleg razvoja za vsem tem še kaj drugega. Vemo pa, da je zvok jokanja pri dojenčkih zelo pomemben, saj s tem prikličejo svojo mamo. Ko pa je otrok večji, solze lahko postanejo pomembnejši signal. Pri tem je več prednosti. Zvok jokanja lahko na nas opozori morebitno grožnjo iz okolice, solze pa lahko drugače pomagajo. Seveda, ko je kdo ob tebi, da jih lahko vidi in ti pomaga, pomembna je torej ta bližina. Veliko je domnev, a to je za zdaj to, kar vemo.

Pa obstajajo ljudje, ki nikoli ne jokajo ali ki jokajo ves čas?

Obstajajo nevrološka stanja, kot je psevdobulbarni afekt, pri katerem se ljudje nenadzorovano smejijo ali jokajo, a to ni povezano z emocijami. Pri depresiji in anksioznostih ali pa na primer posttravmatskem stresnem sindromu pa se lahko pojavijo tudi spremembe pri jokanju, a ta povezava ni vedno linearna. Nekatere raziskave so pokazale, da je hujša depresija ali anksioznost lahko povezana z več jokanja, po drugi strani pa pri nekaterih ljudeh s posttravmatskim stresnim sindromom in depresijo opazimo tudi, da nikoli ne jokajo. Ni torej jasnega odnosa. Obstajajo pa seveda tudi razlike med zdravimi posamezniki. Nekateri ljudje redko ali nikoli ne jokajo, drugi pa jokajo ves čas. Na to vpliva več dejavnikov, spol, osebnost, raven stresa, količina spanja. Rekla bi, da nastane problem šele, ko nekdo želi jokati, pa ne more. Seveda obstajajo ljudje, ki ne jokajo, pa to ni težava, oziroma tega ne bi označil kot kakšno patologijo.

 


27.07.2017

Sladoledni glavobol

Tokrat se bomo odpravili na sladoled! Ob mislih nanj se marsikomu na obrazu nariše zadovoljen nasmeh. Pa se vam je že kdaj zgodilo, da je hladno osvežitev pospremil tudi neprijeten glavobol? Kako in zakaj se to zgodi? Vabljeni k poslušanju oddaje Možgani na dlani, nevron pred mikrofon. Gost tokratne je profesor nevrologije, dr. Peter Goadsby s King's Collega v Londonu, tudi direktor "Wellcome Trust Clinical Research Facility", torej storitve za klinične raziskave v bolnišnici King's Collega. V London ga je poklicala Mojca Delač.


20.07.2017

Možgani na dlani

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


13.07.2017

MND 13. 7. 2017 Gremo se potapljat!

Tokrat bomo naše možgane izpostavili ekstremnim razmeram in okolju, na katerega niso prilagojeni. Gremo se potapljat! Zgodovina človeškega potapljanja seže daleč nazaj, o vplivu te aktivnosti na naše telo in možgane pa je odprta še vrsta vprašanj. Kaj se dogaja z našimi možgani, ko raziskujemo vodne globine? Kako se pri tem razlikujeta potapljanje na dah in tisto s pripomočki? Kaj je samba? Na ta in druga vprašanja bo odgovarjal prof. dr. Kay Tezlaff z Univerzitetne klinike v Tübingenu v Nemčiji. V iskanje odgovorov se je potopila Mojca Delač.


06.07.2017

Skrivnost paradižnikovega soka visoko nad oblaki

Vsak dan z letalom potuje okoli 8 milijonov ljudi, ki jih je – vsaj na daljših letih – treba tudi nahraniti, kar ni lahka naloga, saj ima letalska hrana sloves slabše, neokusne hrane ali pa hrane, ki je medlega okusa. A morda za to niso nujno krive nekakovostne sestavine ali nespodobni kuharji, temveč naši možgani. Z okušalnimi brbončicami visoko nad oblaki, na letališču pustimo tudi naše običajno zaznavanje hrane in pijače. In če že omenjamo pijačo – 27 odstotkov pijač, ki jih potniki zaužijejo med potovanjem z letalom, predstavlja – ne boste verjeli – paradižnikov sok. Vabljeni na vkrcanje, na potovanje v svet možganov na letalu, kjer se dogajajo zanimive manipulacije okusov.


29.06.2017

Zakaj možgani ne bolijo?

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


22.06.2017

Možgani v naravi

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


15.06.2017

Možgani na dlani

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


08.06.2017

Možgani na dlani

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


01.06.2017

Kako se rodijo nevroni ?

Junijsko druženje z našimi nevroni začenjamo z raziskovanjem, kaj se z njimi dogaja čisto na začetku – v prvih dneh, tednih in mesecih. Kakšno je najbolj dinamično obdobje razvoja možganov, kako nevroni potujejo, se povezujejo in izoblikujejo kompleksno vesolje, ki mu rečemo človeški možgani? Z nami bo asis. mag. David Gosar, z ljubljanske Pediatrične klinike. V četrtek ob 7.35 na Prvem! Pripravlja Mojca Delač.


25.05.2017

Možgani na dlani

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


18.05.2017

Možgani na dlani

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


11.05.2017

Možgani na dlani

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


04.05.2017

Možgani na dlani

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


27.04.2017

Možgani na dlani

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


20.04.2017

Možgani na dlani

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


13.04.2017

Možganske gube

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


06.04.2017

Gledamo, pa ne vidimo: mobilni telefoni med vožnjo

Kljub temu, da so naši možgani res svojevrstno vesolje zmogljivosti, pa vsega vendarle ne zmorejo. Recimo izvajati dveh miselno zahtevnih nalog hkrati. Včasih je ta sposobnost zelo priročna in celo nujna, v drugih okoliščinah pa predstavlja veliko oviro in nevarnost. Sploh ko je pozornost ključna in kljub temu, da je morda ena od nalog, ki ju izvajamo hkrati, že avtomatizirana. V tokratni oddaji možgani na dlani bomo dobili vpogled v raziskave in izsledke študij o uporabi mobilnega telefona med vožnjo. Skozi oddajo nas bo odpeljal dr. Simon Brezovar,sopotnica z vprašanji - Mojca Delač.


30.03.2017

Možgani na dlani

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


23.03.2017

Možgani v vesolju

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


16.03.2017

Možgani na dlani

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


Stran 20 od 24
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov