Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Zakaj jokamo?

28.03.2019


Znanstveniki še nimajo enovitega odgovora na to vprašanje, prav tako pa še raziskujejo mehanizme zanj

Kdaj ste se nazadnje zjokali? Od žalosti ali od sreče? Če v Slovar slovenskega knjižnega jezika vpišemo jok, potem zraven najdemo opis, da gre za izražanje velike čustvene prizadetosti, zlasti žalosti ali telesne bolečine s solzami in glasovi. Jok po navadi signalizira, da nekaj ni vredu, da potrebujemo druge člane skupine ali skupnosti, ob rojstvu pa je to tisti zvok, ki nakaže začetek nove življenjske poti. Z nami je torej vse življenje, pa vseeno o njem, če pogledamo naša nevronska omrežja – vemo zelo malo. O jokanju smo se pogovarjali z dr. Lauren M. Bylsma, profesorico psihiatrije in psihologije na Univerzi Pittsburgh v Združenih državah, ki je skupaj s kolegi napisala tudi pregledni članek o nevrobiologiji jokanja.

Ne vemo zagotovo. Obstaja pa kar nekaj teorij. Tista, ki ima nekako največ dokazov, pravi, da se je jokanje razvilo kot nekakšen družbeni signal. To vidimo že zelo zgodaj v evoluciji, in sicer pri živalih, ki so z oglašanjem opozarjale druge na kakšno nevarnost v okolici. Jokanje pa je služilo tudi za klicanje mame, da se približa mladičem in poskrbi zanje. Gre torej za neki signal skupini. Podobno lahko opazimo tudi pri ljudeh. Če jokamo, je bolj verjetno, da se nam bo kdo približal in pomagal.

Lahko bi rekli, da je jokanje sestavljeno iz oglašanja in emocionalnih solz. A te v zgodbo pridejo šele malo pozneje v razvoju.

Pri novorojenčkih solzovodi še niso čisto razviti, zato pri malih dojenčkih ne vidimo solz. Ne vemo, ali je poleg razvoja za vsem tem še kaj drugega. Vemo pa, da je zvok jokanja pri dojenčkih zelo pomemben, saj s tem prikličejo svojo mamo. Ko pa je otrok večji, solze lahko postanejo pomembnejši signal. Pri tem je več prednosti. Zvok jokanja lahko na nas opozori morebitno grožnjo iz okolice, solze pa lahko drugače pomagajo. Seveda, ko je kdo ob tebi, da jih lahko vidi in ti pomaga, pomembna je torej ta bližina. Veliko je domnev, a to je za zdaj to, kar vemo.

Pa obstajajo ljudje, ki nikoli ne jokajo ali ki jokajo ves čas?

Obstajajo nevrološka stanja, kot je psevdobulbarni afekt, pri katerem se ljudje nenadzorovano smejijo ali jokajo, a to ni povezano z emocijami. Pri depresiji in anksioznostih ali pa na primer posttravmatskem stresnem sindromu pa se lahko pojavijo tudi spremembe pri jokanju, a ta povezava ni vedno linearna. Nekatere raziskave so pokazale, da je hujša depresija ali anksioznost lahko povezana z več jokanja, po drugi strani pa pri nekaterih ljudeh s posttravmatskim stresnim sindromom in depresijo opazimo tudi, da nikoli ne jokajo. Ni torej jasnega odnosa. Obstajajo pa seveda tudi razlike med zdravimi posamezniki. Nekateri ljudje redko ali nikoli ne jokajo, drugi pa jokajo ves čas. Na to vpliva več dejavnikov, spol, osebnost, raven stresa, količina spanja. Rekla bi, da nastane problem šele, ko nekdo želi jokati, pa ne more. Seveda obstajajo ljudje, ki ne jokajo, pa to ni težava, oziroma tega ne bi označil kot kakšno patologijo.

 


Možgani na dlani

478 epizod


100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.

Zakaj jokamo?

28.03.2019


Znanstveniki še nimajo enovitega odgovora na to vprašanje, prav tako pa še raziskujejo mehanizme zanj

Kdaj ste se nazadnje zjokali? Od žalosti ali od sreče? Če v Slovar slovenskega knjižnega jezika vpišemo jok, potem zraven najdemo opis, da gre za izražanje velike čustvene prizadetosti, zlasti žalosti ali telesne bolečine s solzami in glasovi. Jok po navadi signalizira, da nekaj ni vredu, da potrebujemo druge člane skupine ali skupnosti, ob rojstvu pa je to tisti zvok, ki nakaže začetek nove življenjske poti. Z nami je torej vse življenje, pa vseeno o njem, če pogledamo naša nevronska omrežja – vemo zelo malo. O jokanju smo se pogovarjali z dr. Lauren M. Bylsma, profesorico psihiatrije in psihologije na Univerzi Pittsburgh v Združenih državah, ki je skupaj s kolegi napisala tudi pregledni članek o nevrobiologiji jokanja.

Ne vemo zagotovo. Obstaja pa kar nekaj teorij. Tista, ki ima nekako največ dokazov, pravi, da se je jokanje razvilo kot nekakšen družbeni signal. To vidimo že zelo zgodaj v evoluciji, in sicer pri živalih, ki so z oglašanjem opozarjale druge na kakšno nevarnost v okolici. Jokanje pa je služilo tudi za klicanje mame, da se približa mladičem in poskrbi zanje. Gre torej za neki signal skupini. Podobno lahko opazimo tudi pri ljudeh. Če jokamo, je bolj verjetno, da se nam bo kdo približal in pomagal.

Lahko bi rekli, da je jokanje sestavljeno iz oglašanja in emocionalnih solz. A te v zgodbo pridejo šele malo pozneje v razvoju.

Pri novorojenčkih solzovodi še niso čisto razviti, zato pri malih dojenčkih ne vidimo solz. Ne vemo, ali je poleg razvoja za vsem tem še kaj drugega. Vemo pa, da je zvok jokanja pri dojenčkih zelo pomemben, saj s tem prikličejo svojo mamo. Ko pa je otrok večji, solze lahko postanejo pomembnejši signal. Pri tem je več prednosti. Zvok jokanja lahko na nas opozori morebitno grožnjo iz okolice, solze pa lahko drugače pomagajo. Seveda, ko je kdo ob tebi, da jih lahko vidi in ti pomaga, pomembna je torej ta bližina. Veliko je domnev, a to je za zdaj to, kar vemo.

Pa obstajajo ljudje, ki nikoli ne jokajo ali ki jokajo ves čas?

Obstajajo nevrološka stanja, kot je psevdobulbarni afekt, pri katerem se ljudje nenadzorovano smejijo ali jokajo, a to ni povezano z emocijami. Pri depresiji in anksioznostih ali pa na primer posttravmatskem stresnem sindromu pa se lahko pojavijo tudi spremembe pri jokanju, a ta povezava ni vedno linearna. Nekatere raziskave so pokazale, da je hujša depresija ali anksioznost lahko povezana z več jokanja, po drugi strani pa pri nekaterih ljudeh s posttravmatskim stresnim sindromom in depresijo opazimo tudi, da nikoli ne jokajo. Ni torej jasnega odnosa. Obstajajo pa seveda tudi razlike med zdravimi posamezniki. Nekateri ljudje redko ali nikoli ne jokajo, drugi pa jokajo ves čas. Na to vpliva več dejavnikov, spol, osebnost, raven stresa, količina spanja. Rekla bi, da nastane problem šele, ko nekdo želi jokati, pa ne more. Seveda obstajajo ljudje, ki ne jokajo, pa to ni težava, oziroma tega ne bi označil kot kakšno patologijo.

 


06.09.2018

Je moj stres tudi tvoj stres?

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


30.08.2018

Viharjenje možganov

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


23.08.2018

Strah pred vodo

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


16.08.2018

Vse več stvari pozabljam – je kaj narobe?

Vsem se kdaj zgodi, da pridemo v nek prostor, pa smo pozabili, po kaj smo prišli. Da odpremo omaro, pa nimamo pojma, kaj iščemo, da pozabimo ime sogovornika, ki ga sicer dobro poznamo, da imamo besedo na koncu jezika, pa se je ne spomnimo. Kdaj pa to postane težava, ker se pojavlja prepogosto in nas začne skrbeti, da je z našimi možgani nekaj narobe? O tem smo se pogovarjali z nevrologom dr. Jeremyjem Isaacsom.


09.08.2018

Možgani, ki jim je vroče

Kaj visoke temperature pomenijo za naše možgane in kako skrbijo za ohlajanje


02.08.2018

Kaj počnejo naši možgani, ko mi ne počnemo ničesar?

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


26.07.2018

Spalna paraliza

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


19.07.2018

Možgani med bungee jumpingom

Strah pred padcem v globino je eden najbolj ukoreninjenih v ljudeh in del našega preživetvenega nagona. Če se lotimo adrenalinskih podvigov kot je npr. bungee jumping, se zato v naših možganih odvija pravi boj. En del možganov nam pravi, da gre za nevarno situacijo in da bi bilo najbolje pobegniti. Drug del pa nas mami k skoku z obljubo o zabavnosti tega početja. Kaj vzbudi ene in kaj druge občutke boste izvedeli v četrtkovi oddaji Možgani na dlani. V možgane tistih, ki se odločijo za bungee jumping bomo pogledali ob 7:35 na Prvem.


12.07.2018

Okus in možgani

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


05.07.2018

prof. dr. Barry Everitt

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


28.06.2018

Možgani in zehanje

O tem refleksu kroži mnogo mitov, pa tudi zanimivih teorij. Koliko o zehanju že ve nevroznanost, je res nalezljivo in ali obstajajo tudi posamezniki, ki nikoli ne zehajo? Prof. dr. Simon Thompson nas je tokrat odpeljal v svet nevronov.


21.06.2018

Možgani na morju

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


14.06.2018

Um, možgani in čuječnost

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


07.06.2018

Možgani in skodelica kave

Si tudi vi ne predstavljate jutranje rutine brez skodelice kave? Kot nam je povedala prof. dr. Mojca Kržan, predstojnica Inštituta za farmakologijo in eksperimentalno toksikologijo ljubljanske medicinske fakultete


31.05.2018

Možgani in multipla skleroza 2. del

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


24.05.2018

Možgani in multipla skleroza 1. del

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


17.05.2018

Koliko ur na dan presedite?

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


10.05.2018

Možgani pri zobozdravniku

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


03.05.2018

Jet lag

Plavanje skupaj s tropskimi ribicami, odkrivanje prostranih puščavskih planjav, vzpon na "vrh sveta" - takšne podobe si radi naslikamo v mislih, ko se pripravljamo na potovanje v oddaljene kraje. A kaj, ko nam zna prve dni na počitniški destinaciji skaliti t. i. jet lag oziroma bolezen časovnih pasov, zaradi katere slabo spimo, smo čez dan utrujeni in imamo na primer prebavne težave. Pojav jet laga bomo raziskali v četrtkovi jutranji oddaji Možgani na dlani. Ne preslišite ob 7:35 na Prvem!


26.04.2018

Možgani in elektrika

Da so naše živčne celice majhna kompleksna elektrarna - stalno namreč proizvajajo električno aktivnost - smo v oddaji Možgani na dlani že povedali. Tokrat pa zavijamo v malce drugačno smer - ugotavljali bomo, kaj se v možganih dogaja, ko se srečata njihovo električno valovanje in elektrika zunanjega vira, kot sta recimo strela ali električni paralizator. Z nami bo prof. dr. Zvezdan Pirtošek, spec. nevrolog na Kliničnem oddelku za bolezni živčevja na ljubljanski Nevrološki kliniki. Ne preslišite, na Prvem ob 7:35!


Stran 17 od 24
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov