Prvi slovenski pesnik in časnikar VALENTIN VODNIK je bil tudi velik narodni preroditelj. Rodil se je na današnji dan leta 1758 v Zgornji Šiški, ki tedaj še ni bila del Ljubljane. Obiskoval  je  latinske šole in leta 1775 stopil v frančiškanski red ter dobil redovno ime Marcelin. Najprej je bil redovni pridigar v Ljubljani, nato je kot kaplan služboval še na Bledu, v Sori, Ribnici in od leta 1793 kot župnik na Koprivniku v Bohinju, kjer je spoznal Žigo Zoisa, ki je imel na Gorenjskem svoje rudnike in fužine. Ta mu je pozneje pomagal do premestitve v Ljubljano in leta 1798 je Vodnik postal gimnazijski profesor.

V času Ilirskih provinc se je navduševal nad Francozi in njihovim priznavanjem naravnih pravic narodov; dosegel je uvedbo slovenščine kot učnega jezika v začetne in srednje šole na Kranjskem, ter sestavil nekaj učbenikov. Ob koncu Provinc in po vrnitvi avstrijske oblasti je bil zaradi frankofilstva predčasno upokojen; oblasti je motila predvsem njegova oda “Ilirija oživljena” in domnevno članstvo v prostozidarski loži. Da bi se nekako “rehabilitiral”, je leta 1816 napisal odo “Ilirija zveličana” ter v njej izrazil razočaranje nad Napoleonom in vnovično privrženost Habsburžanom.

Vodnikovo prerodno delo se je začelo in končalo s poezijo, v obdobju tesnih stikov s Zoisom pa se je razširilo še na številna druga področja. Pesniti je začel pod Pohlinovim in Devovim vplivom. Od teh prvih pesmi je pozneje predelal “Zadovoljnega Kranjca” in ta je ostal ena njegovih najboljših.

Od leta 1797 do leta 1800 je urejal in pisal v “Lublanske Novice”, prvi slovenski časopis. Leta 1806 je izdal pesniško zbirko z naslovom “Pesme za pokušino”. To je bila prva samostojna slovenska pesniška zbirka, s preprosto obliko in domačo snovjo pa je pritegnila celo najpreprostejše bralce in dokazala, da je mogoče tudi v slovenščini izpovedati pesniške misli.  Prvi slovenski pesnik Valentin Vodnik je pomemben tudi za razvoj naše proze, saj je s svojimi časnikarskimi sestavki in šolskimi knjigami približal slovenski jezik sodobni rabi in poskrbel, da je postal  čistejši in naravnejši.

—–

Literarni zgodovinar KAREL GLASER je bil tudi ugleden orientalist in prevajalec. Rodil se je na današnji dan leta 1845 v Reki pri Hočah. Študiral je klasično filologijo na Dunaju, pozneje še orientalistiko v Berlinu in na Dunaju, leta 1883 pa je doktoriral iz sanskrta – staroindijskega knjižnega jezika. Kot literarni zgodovinar je pisal predvsem biografske članke; njegovo najpomembnejše delo je “Zgodovina slovenskega slovstva” v štirih knjigah. Kot orientalist je na prelomu 19. in 20. stoletja objavil več indoloških in iranističnih razprav ter nekaj prevodov iz sanskrta. Karel Glaser je bil verjetno tudi prvi Slovenec, ki je pisal o skandinavskih jezikih.

—–

BLAŽ DEMŠAR sodi med naše najboljše izdelovalce violin. Rodil se je na današnji dan leta 1903 v Selcih. Violine je začel izdelovati leta 1928 v Sarajevu, od leta 1938 pa je delal v Ljubljani. Naredil je več kot 600 godal, njegovi izdelki pa so znani tudi v tujini. Godala je izdeloval po Amatijevih in Stradivarijevih modelih ter po svojih lastnih načrtih. Instrumenti Blaža Demšarja se odlikujejo po skrbni izdelavi in lepem, svojevrstnem tonu.

——

 Farmacevt  ALBIN  PODVRŠIČ  je diplomiral v Padovi, leta 1931 pa se je pred fašističnim nasiljem umaknil v Ljubljano in delal na Higienskem zavodu pri analizi živil. Nekaj pozneje je bil imenovan za lekarniškega referenta Dravske banovine. To delo je opravljal tudi med drugo svetovno vojno in hkrati sodeloval pri zbiranju zdravil za partizansko zdravstvo. Po letu 1945 je  kot sanitetni polkovnik delal na področju sanitetne oskrbe v ljubljanskem vojaškem okrožju, nekaj let pa je bil tudi glavni urednik Farmacevtskega vestnika. Albin Podvršič se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Postojni.