Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pravnik ARNOŠT BRILEJ je bil znan predvsem kot planinski organizator in pisec. Rodil se je na današnji dan leta 1891 na Vrhniki. Po študiju v Pragi je do leta 1947 delal na ljubljanski mestni občini, sicer pa se je posvečal planinstvu v slovenskih in švicarskih Alpah ter goram v Črni gori, Bolgariji in Grčiji. V letih od 1932 do 1942 je bil tajnik Slovenskega planinskega društva ter v letih od 1941 do 51 glavni in odgovorni urednik Planinskega vestnika. Arnošt Brilej je leta 1950 napisal “Priročnik za planince in kratek vodnik po gorah Slovenije”. Delo je zanimivo zlasti zaradi 31-ih grebenskih zemljevidov in 70-ih risb planinskih postojank.
—–
LEV SVETEK je obiskoval konservatorij, leta 1938 pa je doktoriral iz prava in se zaposlil v sodstvu. Po kapitulaciji Italije leta 1943 je odšel v partizane. Med drugim je sodeloval na Kočevskem zboru odposlancev ter na prvem kongresu pravnikov partizanov na Suhorju nad Metliko.Po osvoboditvi je bil med drugim docent na pravni fakulteti v Ljubljani, pravni svetnik pri ministrstvu za delo, vodstveni delavec Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije ter sodnik na sodišču združenega dela. Uveljavil se je kot strokovnjak za delovno pravo in socialno varnost, še posebno na področju meddržavnega urejanja socialnega zavarovanja. O teh vprašanjih je v oddajah našega radia več desetletij z nasveti pomagal več tisoč zdomcem in izseljencem.
V Svetkov umetniški opus sodi ljubezenska in partizanska lirika, sodeloval pa je tudi z glasbeniki. Napisal je besedila za več kot sedemsto zborovskih in narodno-zabavnih pesmi, operet in popevk – njegova Mandolina je zmagala na 1. festivalu Slovenska popevka na Bledu leta 1962 – ter partizanskih pesmi. Med temi je tudi »Vstajenje Primorske« na glasbo Rada Simonitija; pesem, ki je nastala med osvobajanjem Primorske, so razglasili za primorsko himno. Lev Svetek se je rodil na današnji dan leta 1914 v Gornjem Logatcu.
—–
Pisatelj VIKTOR ZORMAN je bil leta 1943 posvečen v duhovnika in jeseni naslednje leto postal vojni kurat na Gorenjskem. Maja 1945. se je z domobranci umaknil na Koroško, vendar je bil vrnjen in takoj po prihodu na jugoslovansko ozemlje ubit. Pisateljsko pot je začel v dijaškem glasilu Plamen, sodeloval je v rokopisnem zborniku ljubljanskih bogoslovcev Mlada setev, objavil daljšo novelo Tovariši, povest iz kmečkega življenja Mati Mariča pa je bila natisnjena v reviji Bogoljub. Med vojno je objavljal novele v reviji Dom in svet ter v Slovenčevem koledarju. Viktor Zorman se je rodil na današnji dan leta 1918 v Velesovem.
—–
Društvo narodov je bilo mednarodna organizacija, ustanovljena po prvi svetovni vojni na pobudo ameriškega predsednika Wilsona. Zagotovilo naj bi mir in spodbujalo sodelovanje med državami; sedež je imelo v Ženevi. Temeljni dokument Društva je bil sporazum, po katerem so bile za nekatere primere predvidene kolektivne sankcije proti državam, ki bi kršile pravila. Toda te je društvo lahko le priporočilo, članice pa so se potem same odločale, ali jih bodo uvedle ali ne.
Kot posvetovalno telo je Društvo narodov ustanovilo še stalno mednarodno sodišče s sedežem v Haagu, ki se je prvič sestalo na današnji dan leta 1922. Pri svojem delu se je opiralo na mednarodne dogovore, splošna pravna načela ter razprave najpomembnejših teoretikov in pravnih piscev. Delovalo je do leta 1940. Nasledilo ga je z listino Združenih narodov leta 1945 ustanovljeno Mednarodno sodišče, prav tako s sedežem v Haagu na Nizozemskem.
6248 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Pravnik ARNOŠT BRILEJ je bil znan predvsem kot planinski organizator in pisec. Rodil se je na današnji dan leta 1891 na Vrhniki. Po študiju v Pragi je do leta 1947 delal na ljubljanski mestni občini, sicer pa se je posvečal planinstvu v slovenskih in švicarskih Alpah ter goram v Črni gori, Bolgariji in Grčiji. V letih od 1932 do 1942 je bil tajnik Slovenskega planinskega društva ter v letih od 1941 do 51 glavni in odgovorni urednik Planinskega vestnika. Arnošt Brilej je leta 1950 napisal “Priročnik za planince in kratek vodnik po gorah Slovenije”. Delo je zanimivo zlasti zaradi 31-ih grebenskih zemljevidov in 70-ih risb planinskih postojank.
—–
LEV SVETEK je obiskoval konservatorij, leta 1938 pa je doktoriral iz prava in se zaposlil v sodstvu. Po kapitulaciji Italije leta 1943 je odšel v partizane. Med drugim je sodeloval na Kočevskem zboru odposlancev ter na prvem kongresu pravnikov partizanov na Suhorju nad Metliko.Po osvoboditvi je bil med drugim docent na pravni fakulteti v Ljubljani, pravni svetnik pri ministrstvu za delo, vodstveni delavec Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije ter sodnik na sodišču združenega dela. Uveljavil se je kot strokovnjak za delovno pravo in socialno varnost, še posebno na področju meddržavnega urejanja socialnega zavarovanja. O teh vprašanjih je v oddajah našega radia več desetletij z nasveti pomagal več tisoč zdomcem in izseljencem.
V Svetkov umetniški opus sodi ljubezenska in partizanska lirika, sodeloval pa je tudi z glasbeniki. Napisal je besedila za več kot sedemsto zborovskih in narodno-zabavnih pesmi, operet in popevk – njegova Mandolina je zmagala na 1. festivalu Slovenska popevka na Bledu leta 1962 – ter partizanskih pesmi. Med temi je tudi »Vstajenje Primorske« na glasbo Rada Simonitija; pesem, ki je nastala med osvobajanjem Primorske, so razglasili za primorsko himno. Lev Svetek se je rodil na današnji dan leta 1914 v Gornjem Logatcu.
—–
Pisatelj VIKTOR ZORMAN je bil leta 1943 posvečen v duhovnika in jeseni naslednje leto postal vojni kurat na Gorenjskem. Maja 1945. se je z domobranci umaknil na Koroško, vendar je bil vrnjen in takoj po prihodu na jugoslovansko ozemlje ubit. Pisateljsko pot je začel v dijaškem glasilu Plamen, sodeloval je v rokopisnem zborniku ljubljanskih bogoslovcev Mlada setev, objavil daljšo novelo Tovariši, povest iz kmečkega življenja Mati Mariča pa je bila natisnjena v reviji Bogoljub. Med vojno je objavljal novele v reviji Dom in svet ter v Slovenčevem koledarju. Viktor Zorman se je rodil na današnji dan leta 1918 v Velesovem.
—–
Društvo narodov je bilo mednarodna organizacija, ustanovljena po prvi svetovni vojni na pobudo ameriškega predsednika Wilsona. Zagotovilo naj bi mir in spodbujalo sodelovanje med državami; sedež je imelo v Ženevi. Temeljni dokument Društva je bil sporazum, po katerem so bile za nekatere primere predvidene kolektivne sankcije proti državam, ki bi kršile pravila. Toda te je društvo lahko le priporočilo, članice pa so se potem same odločale, ali jih bodo uvedle ali ne.
Kot posvetovalno telo je Društvo narodov ustanovilo še stalno mednarodno sodišče s sedežem v Haagu, ki se je prvič sestalo na današnji dan leta 1922. Pri svojem delu se je opiralo na mednarodne dogovore, splošna pravna načela ter razprave najpomembnejših teoretikov in pravnih piscev. Delovalo je do leta 1940. Nasledilo ga je z listino Združenih narodov leta 1945 ustanovljeno Mednarodno sodišče, prav tako s sedežem v Haagu na Nizozemskem.
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar
Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem
Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške
Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji
Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«
Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit
Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe
Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko
Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov
Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja
Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Volilni uspeh koroških Slovencev Projekti gradbenika in geomehanika Profesor kemije na ljubljanski univerzi
Avantgardist novomeške pomladi Partizanska ofenziva v podporo zahodnim zaveznikom Velenje postane mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov