Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

21.02.2015


Narodopisec in pisatelj  METOD  TURNŠEK  je študiral na teološki fakulteti v Ljubljani in bil leta 1934 posvečen v duhovnika; doktoriral je leta 1942. Postal je vzgojitelj cistercijanov v Stični in Ljubljani, do leta 1956 pa je bil profesor v Trstu in Gorici. Pozneje je živel na Rebrci pri Železni Kapli na avstrijskem Koroškem, učil slovenščino in zgodovino v Tinjah ter sodeloval pri slovenskih radijskih oddajah v Celovcu. Zbiral je gradivo o ljudskih običajih ob godovih in praznikih, narodopisno gradivo pa vpletal tudi v leposlovna dela.

V novelah, črticah in dramatiziranih pripovedih je med drugim slikal slovensko zgodovino, posebno v povestih in dramah pa pogosto poudarjal narodnoobrambno in vzgojno poslanstvo. Med njegovimi znanimi deli so povesti “In hrumela je Drava”, “ Stoji na Rebri grad” in “Med koroškimi brati” ter potopis “Stoji, stoji tam sivi samostan”. Kot pisec in sourednik je sodeloval pri verskem revialnem tisku in prevajanju Rimskega misala. Metod Turnšek se je rodil na današnji dan leta 1909 v Búdini pri Ptuju.

—–

Operni režiser  HINKO  LESKOVŠEK  se je izobraževal na šoli Glasbene matice v Mariboru, zasebno študiral dramsko igro ter bil violinist v orkestru mariborske opere. V letih 1942 in 43 je bil režiser asistent v dresdenski Državni operi. Od konca druge svetovne vojne je režiral v ljubljanski operi ter gostoval po različnih jugoslovanskih gledališčih ter v Berlinu, Dresdnu, Frankfurtu in Düsseldorfu. Bil je umetnik z izrazito osebnim konceptom; iz glasbenega gledališča si je prizadeval odstraniti lažno patetiko in pretirano romantiko. Trikrat je prejel Prešernovo nagrado. Hinko Leskovšek se je rodil na današnji dan leta 1919 v Mariboru.

—–

Pesnik, prevajalec, esejist in literarni zgodovinar LOJZE  KRAKAR  se  je rodil na današnji dan leta 1926 v Semiču. Kot gimnazijec je bil med drugo svetovno vojno zaprt v italijanskih zaporih, nato pa še v nemških taboriščih. Leta 1965 je  postal lektor za slovenščino na univerzi v Frankfurtu – tam je tudi doktoriral s temo “Goethe pri Slovencih” –  po vrnitvi v domovino pa je bil profesor za slovenski jezik in književnost na zadrski filozofski fakulteti. Poglavitni del njegovega ustvarjanja je bilo pesništvo – izdal je dvanajst samostojnih zbirk, obsežen pa je tudi njegov prevajalski opus, predvsem iz poljščine. Lojze Krakar se je rodil na današnji dan leta 1926 v Semiču.

—–

Na današnji dan leta 1931 se je v Ljubljani rodil  kemik  in  gospodarstvenik  LEV  PREMRU.  Leta 1949 je bil pred vojaškim sodiščem v Ljubljani obsojen na osem let zapora na Golem otoku in v Bileći; po štirih letih so ga pomilostili, leta 1992 pa je bila obsodba razveljavljena. Leta 1965 je doktoriral na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo ter postal raziskovalec na Kemijskem inštitutu Boris Kidrič v Ljubljani ter izredni profesor organske kemijske tehnologije.

Pozneje je bil na vodilnih mestih v podjetju Sava v Kranju, direktor Poslovne skupnosti združenja kemijske industrije Slovenije ter v osemdesetih letih prejšnjega stoletja generalni direktor podjetja Lek v Ljubljani. Uveljavljal je izvirno poslovno politiko s poudarkom na razvijanju domače surovinske baze, na mednarodnem povezovanju, povečevanju kakovosti izdelkov ter skrbi za izpopolnjevanje zaposlenih. Lev Premru je leta 1985 dobil Kraigherjevo nagrado, desetletje pozneje pa srebrni častni znak svobode Republike Slovenije.

 


Na današnji dan

6281 epizod

Na današnji dan

6281 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

21.02.2015


Narodopisec in pisatelj  METOD  TURNŠEK  je študiral na teološki fakulteti v Ljubljani in bil leta 1934 posvečen v duhovnika; doktoriral je leta 1942. Postal je vzgojitelj cistercijanov v Stični in Ljubljani, do leta 1956 pa je bil profesor v Trstu in Gorici. Pozneje je živel na Rebrci pri Železni Kapli na avstrijskem Koroškem, učil slovenščino in zgodovino v Tinjah ter sodeloval pri slovenskih radijskih oddajah v Celovcu. Zbiral je gradivo o ljudskih običajih ob godovih in praznikih, narodopisno gradivo pa vpletal tudi v leposlovna dela.

V novelah, črticah in dramatiziranih pripovedih je med drugim slikal slovensko zgodovino, posebno v povestih in dramah pa pogosto poudarjal narodnoobrambno in vzgojno poslanstvo. Med njegovimi znanimi deli so povesti “In hrumela je Drava”, “ Stoji na Rebri grad” in “Med koroškimi brati” ter potopis “Stoji, stoji tam sivi samostan”. Kot pisec in sourednik je sodeloval pri verskem revialnem tisku in prevajanju Rimskega misala. Metod Turnšek se je rodil na današnji dan leta 1909 v Búdini pri Ptuju.

—–

Operni režiser  HINKO  LESKOVŠEK  se je izobraževal na šoli Glasbene matice v Mariboru, zasebno študiral dramsko igro ter bil violinist v orkestru mariborske opere. V letih 1942 in 43 je bil režiser asistent v dresdenski Državni operi. Od konca druge svetovne vojne je režiral v ljubljanski operi ter gostoval po različnih jugoslovanskih gledališčih ter v Berlinu, Dresdnu, Frankfurtu in Düsseldorfu. Bil je umetnik z izrazito osebnim konceptom; iz glasbenega gledališča si je prizadeval odstraniti lažno patetiko in pretirano romantiko. Trikrat je prejel Prešernovo nagrado. Hinko Leskovšek se je rodil na današnji dan leta 1919 v Mariboru.

—–

Pesnik, prevajalec, esejist in literarni zgodovinar LOJZE  KRAKAR  se  je rodil na današnji dan leta 1926 v Semiču. Kot gimnazijec je bil med drugo svetovno vojno zaprt v italijanskih zaporih, nato pa še v nemških taboriščih. Leta 1965 je  postal lektor za slovenščino na univerzi v Frankfurtu – tam je tudi doktoriral s temo “Goethe pri Slovencih” –  po vrnitvi v domovino pa je bil profesor za slovenski jezik in književnost na zadrski filozofski fakulteti. Poglavitni del njegovega ustvarjanja je bilo pesništvo – izdal je dvanajst samostojnih zbirk, obsežen pa je tudi njegov prevajalski opus, predvsem iz poljščine. Lojze Krakar se je rodil na današnji dan leta 1926 v Semiču.

—–

Na današnji dan leta 1931 se je v Ljubljani rodil  kemik  in  gospodarstvenik  LEV  PREMRU.  Leta 1949 je bil pred vojaškim sodiščem v Ljubljani obsojen na osem let zapora na Golem otoku in v Bileći; po štirih letih so ga pomilostili, leta 1992 pa je bila obsodba razveljavljena. Leta 1965 je doktoriral na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo ter postal raziskovalec na Kemijskem inštitutu Boris Kidrič v Ljubljani ter izredni profesor organske kemijske tehnologije.

Pozneje je bil na vodilnih mestih v podjetju Sava v Kranju, direktor Poslovne skupnosti združenja kemijske industrije Slovenije ter v osemdesetih letih prejšnjega stoletja generalni direktor podjetja Lek v Ljubljani. Uveljavljal je izvirno poslovno politiko s poudarkom na razvijanju domače surovinske baze, na mednarodnem povezovanju, povečevanju kakovosti izdelkov ter skrbi za izpopolnjevanje zaposlenih. Lev Premru je leta 1985 dobil Kraigherjevo nagrado, desetletje pozneje pa srebrni častni znak svobode Republike Slovenije.

 


09.11.2024

11. november - "novina" in Prešernova Zdravljica (1844)

Diplomat iz Črnega Vrha pri Društvu narodov Pesnik vojne in ljubezni Dve pomembni mladinski reviji izpred stoletja


05.11.2024

10. november - Boris Furlan (1894) dekan pravne faklutete - obsojenec političnega procesa

Častnik iz Vorančeve Požganice Praprotnice in cvetnice slovenskega ozemlja Sporazumi, ki so potrdili zahodno državno mejo


05.11.2024

9. november - pobuda za plebiscit o samostojni slovenski državi (1990)

Avtor srbske državne himne in himne Slovenske vojske Novinarka, zapisana filmski tematiki Slikar, grafik in fotograf


05.11.2024

8. november - Gema Hafner (1919) literarna in prevajalska pot psihologinje

Pobudnik prvega slovenskega pisateljskega društva Pevska pedagoginja uglednih opernih ustvarjalcev Operni glas za lirske vloge


05.11.2024

7. november - Stanka Brezovar Kleiber (1937) od germanistike k baletni umetnosti

Prva uspešna operacija sive mrene pri nas Inštruktor obveščevalcev in diverzantov Urednik lista Naši razgledi


05.11.2024

6. november - Stanko Čurin (1929) vinar, ki je prestopal meje /tedaj/ možnega

Več kot 1200 štipendistov Knafljeve ustanove Pobuda za slovensko univerzo sredi 19. stoletja Antanta pozdravila nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov


25.10.2024

5. november - Dragotin Gustinčič (1882) zagovornik pravice do samoodločbe naroda

Ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Začetki Pomorskega muzeja Sergeja Mašere v Piranu Načrti za ljubljansko sosesko Murgle


25.10.2024

4. november - županske volitve v Clevelandu (1941)

Začetnik slovenske psihiatrije Zagovornik federalne ureditve monarhije Dan slovenskega pravosodja


25.10.2024

3. november - nesreča Orient Expressa v Brestanici (1929)

Zbiratelj gradiva za Slomškovo beatifikacijo Urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Spomin na Kavboja Pipca in Rdečo peso


25.10.2024

2. november - prvi latinski razlagalec Svetega pisma iz antične Poetovie (303)

Šolstvo postane državna zadeva Zdravje in bolezen v domači hiši Samosvoja likovna umetnica iz Trsta


25.10.2024

1. november - generalske epolete na majorjevih ramenih (1918)

Dan spomina na mrtve – praznik vseh svetih Preporod in preporodovci Prvo spominsko znamenje protifašističnim upornikom


25.10.2024

31. oktober - Dušan Munih (1924) od gimnazijca do partizanskega diverzanta

Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi


25.10.2024

30. oktober - Amalija Šimec (1893) prva slovenska Rockefellerjeva štipendistka

Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov


25.10.2024

29. oktober - Berta Ambrož (1944), Evrovizija 1966 in "Brez besed"

Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine


25.10.2024

28. oktober - »Praznik kakor ga še ni doživela slovenska beseda« (1928)

Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke


21.10.2024

27. oktober - Karol Grossman (1864) in naše prve gibljive slike

Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru


21.10.2024

26. oktober - Dane Zajc (1929) »véliki pesnik malega naroda«

Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije


21.10.2024

25. oktober - Dan suvernosti - odhod zadnjega vojaka JLA (1991)

Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske


21.10.2024

24. oktober - požig Solčave in izgon njenih prebivalcev (1944)

Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«


21.10.2024

23. oktober - Kočevarjem in Ribničanom pravica do trgovanja brez plačila davkov (1492)

Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke


Stran 1 od 315
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov