Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kronistu in zgodovinarju JANEZU GREGORJU DOLNIČARJU je oče, ljubljanski župan, omogočil šolanje in potovanja po Nemčiji in Italiji in v tujini se je navdušil nad baročno umetnostjo. Leta 1679 je v Bologni postal doktor prava in bil nato ljubljanski mestni notar, tajnik Dizmove bratovščine in soustanovitelj Academie operosorum. Pomembno je predvsem njegovo zgodovinsko raziskovanje ter svetovanje pri umetnostnih načrtih in njihovih uresničitvah v Ljubljani. K nastajanju ljubljanske stolnice je pritegnil tuje umetnike, njegov opis stare in nove stolne cerkve pa je naš prvi teoretični spis o umetnosti. Kronist in zgodovinar Janez Gregor Dolničar se je rodil na današnji dan pred 360-imi leti v Ljubljani.
—–
Učiteljica PAVLA plemenita RENZENBERG je na podlagi izkušenj teoretično opisala pojem “ženska ročna dela”. V obdobju, ko je delovala kot učiteljica v Vipavi, Postojni in od leta 1886 na ljubljanskem učiteljišču, so namreč k temu šolskemu predmetu prištevali ne le šivanje in pletenje, marveč tudi tkanje ter celo sadjarstvo in vrtnarstvo. Renzenbergova pa je štela le tista dela, pri katerih ženske uporabljajo šivanko ali druge igle: kvačkanje, pletenje, šivanje, prikrojevanje, zankanje, vezenje in mreženje. Tako je leta 1897 napisala pomožno knjigo za učiteljice z naslovom “Ženska ročna dela, prvi del: Kvačkanje z 58-imi nariski in enim dodatkom”. Nato je izdala še “Pletenje” in “Šivanje”.
Na začetku vsakega učbenika je zapisala, katero orodje in kakšen material sta potrebna za izdelavo. Za pletenje na primer nit in štiri ali pet lesenih ali koščenih enakomerno debelih, a na koncih nekoliko tanjših ali šilastih pletilk. S še nekaterimi učiteljicami je sestavila učni načrt za pouk ročnih del ter ga z leti popravljala in dopolnjevala po načelu: Ni vse dobro, kar je novo, pa tudi ni vse slabo, kar je staro. Strokovna učiteljica Pavla plemenita Renzenberg se je rodila na današnji dan leta 1857 v Ljubljani.
—–
Gledališki in filmski igralec STANE POTOKAR je po maturi na ptujski gimnaziji nekaj semestrov študiral pravo, nato je kot uradnik služboval v različnih slovenskih mestih in hkrati nastopal na amaterskih odrih. Leta 1947 je začel nastopati v ljubljanski Drami, kjer je v razmeroma kratki poklicni karieri upodobil več značilnih dramskih in komedijskih likov ter pokazal velik dar zlasti za oblikovanje realističnih vlog. V petdesetih letih prejšnjega stoletja je nastopil v kar sedmih filmih, odlična pa je bila njegova upodobitev malobesednega, a ostro profiliranega lika v Čapkovem filmu “Trenutki odločitve” leta 1955. Veliko je sodeloval tudi v radijskih ter v prvih televizijskih igrah. Stane Potokar se je rodil na današnji dan leta 1908 v Ljubljani.
—–
Na današnji dan leta 1942 se je v Ljubljani rodil eden najboljših radijskih športnih reporterjev pri nas MIRKO STREHOVEC. S svojim glasom in zavidanja vrednim poznavanjem športnega področja je petindvajset let sporočal radijskim poslušalcem športne novice ter prenašal številna tekmovanja doma in na tujem. Čeprav je poročal o mnogih športih, pa je bil domala nenadomestljiv v neposrednih prenosih ekipnih športov.
6282 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Kronistu in zgodovinarju JANEZU GREGORJU DOLNIČARJU je oče, ljubljanski župan, omogočil šolanje in potovanja po Nemčiji in Italiji in v tujini se je navdušil nad baročno umetnostjo. Leta 1679 je v Bologni postal doktor prava in bil nato ljubljanski mestni notar, tajnik Dizmove bratovščine in soustanovitelj Academie operosorum. Pomembno je predvsem njegovo zgodovinsko raziskovanje ter svetovanje pri umetnostnih načrtih in njihovih uresničitvah v Ljubljani. K nastajanju ljubljanske stolnice je pritegnil tuje umetnike, njegov opis stare in nove stolne cerkve pa je naš prvi teoretični spis o umetnosti. Kronist in zgodovinar Janez Gregor Dolničar se je rodil na današnji dan pred 360-imi leti v Ljubljani.
—–
Učiteljica PAVLA plemenita RENZENBERG je na podlagi izkušenj teoretično opisala pojem “ženska ročna dela”. V obdobju, ko je delovala kot učiteljica v Vipavi, Postojni in od leta 1886 na ljubljanskem učiteljišču, so namreč k temu šolskemu predmetu prištevali ne le šivanje in pletenje, marveč tudi tkanje ter celo sadjarstvo in vrtnarstvo. Renzenbergova pa je štela le tista dela, pri katerih ženske uporabljajo šivanko ali druge igle: kvačkanje, pletenje, šivanje, prikrojevanje, zankanje, vezenje in mreženje. Tako je leta 1897 napisala pomožno knjigo za učiteljice z naslovom “Ženska ročna dela, prvi del: Kvačkanje z 58-imi nariski in enim dodatkom”. Nato je izdala še “Pletenje” in “Šivanje”.
Na začetku vsakega učbenika je zapisala, katero orodje in kakšen material sta potrebna za izdelavo. Za pletenje na primer nit in štiri ali pet lesenih ali koščenih enakomerno debelih, a na koncih nekoliko tanjših ali šilastih pletilk. S še nekaterimi učiteljicami je sestavila učni načrt za pouk ročnih del ter ga z leti popravljala in dopolnjevala po načelu: Ni vse dobro, kar je novo, pa tudi ni vse slabo, kar je staro. Strokovna učiteljica Pavla plemenita Renzenberg se je rodila na današnji dan leta 1857 v Ljubljani.
—–
Gledališki in filmski igralec STANE POTOKAR je po maturi na ptujski gimnaziji nekaj semestrov študiral pravo, nato je kot uradnik služboval v različnih slovenskih mestih in hkrati nastopal na amaterskih odrih. Leta 1947 je začel nastopati v ljubljanski Drami, kjer je v razmeroma kratki poklicni karieri upodobil več značilnih dramskih in komedijskih likov ter pokazal velik dar zlasti za oblikovanje realističnih vlog. V petdesetih letih prejšnjega stoletja je nastopil v kar sedmih filmih, odlična pa je bila njegova upodobitev malobesednega, a ostro profiliranega lika v Čapkovem filmu “Trenutki odločitve” leta 1955. Veliko je sodeloval tudi v radijskih ter v prvih televizijskih igrah. Stane Potokar se je rodil na današnji dan leta 1908 v Ljubljani.
—–
Na današnji dan leta 1942 se je v Ljubljani rodil eden najboljših radijskih športnih reporterjev pri nas MIRKO STREHOVEC. S svojim glasom in zavidanja vrednim poznavanjem športnega področja je petindvajset let sporočal radijskim poslušalcem športne novice ter prenašal številna tekmovanja doma in na tujem. Čeprav je poročal o mnogih športih, pa je bil domala nenadomestljiv v neposrednih prenosih ekipnih športov.
Tri olimpijske igre – šest kolajn Režiser velikega formata Pogodba, ki je odrezala Primorsko
Diplomat iz Črnega Vrha pri Društvu narodov Pesnik vojne in ljubezni Dve pomembni mladinski reviji izpred stoletja
Častnik iz Vorančeve Požganice Praprotnice in cvetnice slovenskega ozemlja Sporazumi, ki so potrdili zahodno državno mejo
Avtor srbske državne himne in himne Slovenske vojske Novinarka, zapisana filmski tematiki Slikar, grafik in fotograf
Pobudnik prvega slovenskega pisateljskega društva Pevska pedagoginja uglednih opernih ustvarjalcev Operni glas za lirske vloge
Prva uspešna operacija sive mrene pri nas Inštruktor obveščevalcev in diverzantov Urednik lista Naši razgledi
Več kot 1200 štipendistov Knafljeve ustanove Pobuda za slovensko univerzo sredi 19. stoletja Antanta pozdravila nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov
Ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Začetki Pomorskega muzeja Sergeja Mašere v Piranu Načrti za ljubljansko sosesko Murgle
Začetnik slovenske psihiatrije Zagovornik federalne ureditve monarhije Dan slovenskega pravosodja
Zbiratelj gradiva za Slomškovo beatifikacijo Urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Spomin na Kavboja Pipca in Rdečo peso
Šolstvo postane državna zadeva Zdravje in bolezen v domači hiši Samosvoja likovna umetnica iz Trsta
Dan spomina na mrtve – praznik vseh svetih Preporod in preporodovci Prvo spominsko znamenje protifašističnim upornikom
Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi
Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov
Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine
Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«
Neveljaven email naslov