Pripovednik  JANEZ  MENCINGER  je izšel iz kmečke družine; rodil se je na Brodu v Bohinju na današnji dan leta 1838. Najprej je študiral klasično filologijo, nato pa je v Gradcu diplomiral iz prava. Bil je trden narodnjak, vendar se s politiko ni želel posebej ukvarjati. Kot dijak je pisal najprej pesmi, nato pa prozo brez večje idejne in estetske poglobljenosti. V svojem drugem pisateljskem obdobju, ki se je začelo z ustanovitvijo “Ljubljanskega zvona” leta 1881, je začel Mencinger pisati poučno, vzgojno in družbenozabavno literaturo. Ž:  Napisal je “Mešano gospodo”, satirično povest o podeželskem malomeščanstvu, “Cmokavzarja in Úšperno” – satiro, v kateri je parodiral  “rovtarsko” pripovedništvo – in utopični roman “Abadon”; ta svari pred posledicami gmotnega napredka. Vsekakor najboljše delo pripovednika Janeza Mencingerja pa je potopis “Moja hoja na Triglav”, v katerem je z dobrodušnim humorjem prikazal naše takratne kulturne in družbene razmere  in oživil spomine na svoje sodobnike.

Kulturnoprosvetni  in  politični  delavec  VINKO  POLJANEC  je bil prva smrtna žrtev nacističnega preganjanja koroških Slovencev. Rodil se je na današnji dan leta 1876 na Destrniku v okolici Ptuja. Študij bogoslovja je končal v Celovcu in nato postal župnik v Škocjanu na Koroškem. Po plebiscitu leta 1920 je bil dve mandatni dobi poslanec v koroškem deželnem zboru in je v imenu Slovenske koroške stranke tudi priznal rezultat  plebiscita  ter  zahteval uresničitev manjšinskovarstvenih določil sanžermenske pogodbe. Ker se je pri  svojem poslanskem in posvetnem delu Vinko Poljanec močno upiral začetnim pojavom fašizma na Koroškem, so ga po pripojitvi Avstrije k Nemčiji leta 1938 domači nacisti v Pliberku aretirali, ko se je vračal v Jugoslavijo. Iz celovških zaporov je prišel  na smrt bolan in kmalu nato umrl. 

Gledališka igralka  ZLATA  RODOŠEK  je leta 1940 začela študirati germanistiko na filozofski fakulteti v Ljubljani, obiskovala igralski oddelek Glasbene akademije ter statirala v Drami Slovenskega narodnega gledališča. Septembra leta 1945 je bila angažirana v nastajajočem ansamblu Slovenskega stalnega gledališča v Trstu.

Zlata Rodošek je v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu nastopala 36 let. Dozorela je v pomembno karakterno igralko. Like je gradila preudarno,  v odrsko razigranost pa je vnašala mediteransko barvitost, prepojeno z nežno toplino. Sodelovala je tudi na Radiu Trst A. Leta 2002 je za svoje umetniško delo prejela srebrni red Republike Slovenije. Zlata Rodošek se je rodila na današnji dan leta 1922 v Števerjanu.

Zgodovina zdravilišča Golnik ob vznožju Kriške gore v okolici Kranja sega v leto 1917, ko je deželni odbor na današnji dan odkupil graščino Golnik za zdravljenje tuberkuloznih vojakov. Čez nekaj let so v bolnišnične prostore adaptirali še okoliška gospodarska poslopja, do 1927. leta pa so po načrtih arhitekta Ivana Vurnika zgradili prvo novo poslopje. Od takrat so poleg vojnih invalidov sprejemali na zdravljenje tudi civilne osebe. Zaradi mirnega okolja in blagega subtropskega podnebja je postal Golnik eno najbolj znanih evropskih zdravilišč za pljučne bolezni.