Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pripovednik JANEZ MENCINGER je izšel iz kmečke družine; rodil se je na Brodu v Bohinju na današnji dan leta 1838. Najprej je študiral klasično filologijo, nato pa je v Gradcu diplomiral iz prava. Bil je trden narodnjak, vendar se s politiko ni želel posebej ukvarjati. Kot dijak je pisal najprej pesmi, nato pa prozo brez večje idejne in estetske poglobljenosti. V svojem drugem pisateljskem obdobju, ki se je začelo z ustanovitvijo “Ljubljanskega zvona” leta 1881, je začel Mencinger pisati poučno, vzgojno in družbenozabavno literaturo. Ž: Napisal je “Mešano gospodo”, satirično povest o podeželskem malomeščanstvu, “Cmokavzarja in Úšperno” – satiro, v kateri je parodiral “rovtarsko” pripovedništvo – in utopični roman “Abadon”; ta svari pred posledicami gmotnega napredka. Vsekakor najboljše delo pripovednika Janeza Mencingerja pa je potopis “Moja hoja na Triglav”, v katerem je z dobrodušnim humorjem prikazal naše takratne kulturne in družbene razmere in oživil spomine na svoje sodobnike.
Kulturnoprosvetni in politični delavec VINKO POLJANEC je bil prva smrtna žrtev nacističnega preganjanja koroških Slovencev. Rodil se je na današnji dan leta 1876 na Destrniku v okolici Ptuja. Študij bogoslovja je končal v Celovcu in nato postal župnik v Škocjanu na Koroškem. Po plebiscitu leta 1920 je bil dve mandatni dobi poslanec v koroškem deželnem zboru in je v imenu Slovenske koroške stranke tudi priznal rezultat plebiscita ter zahteval uresničitev manjšinskovarstvenih določil sanžermenske pogodbe. Ker se je pri svojem poslanskem in posvetnem delu Vinko Poljanec močno upiral začetnim pojavom fašizma na Koroškem, so ga po pripojitvi Avstrije k Nemčiji leta 1938 domači nacisti v Pliberku aretirali, ko se je vračal v Jugoslavijo. Iz celovških zaporov je prišel na smrt bolan in kmalu nato umrl.
Gledališka igralka ZLATA RODOŠEK je leta 1940 začela študirati germanistiko na filozofski fakulteti v Ljubljani, obiskovala igralski oddelek Glasbene akademije ter statirala v Drami Slovenskega narodnega gledališča. Septembra leta 1945 je bila angažirana v nastajajočem ansamblu Slovenskega stalnega gledališča v Trstu.
Zlata Rodošek je v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu nastopala 36 let. Dozorela je v pomembno karakterno igralko. Like je gradila preudarno, v odrsko razigranost pa je vnašala mediteransko barvitost, prepojeno z nežno toplino. Sodelovala je tudi na Radiu Trst A. Leta 2002 je za svoje umetniško delo prejela srebrni red Republike Slovenije. Zlata Rodošek se je rodila na današnji dan leta 1922 v Števerjanu.
Zgodovina zdravilišča Golnik ob vznožju Kriške gore v okolici Kranja sega v leto 1917, ko je deželni odbor na današnji dan odkupil graščino Golnik za zdravljenje tuberkuloznih vojakov. Čez nekaj let so v bolnišnične prostore adaptirali še okoliška gospodarska poslopja, do 1927. leta pa so po načrtih arhitekta Ivana Vurnika zgradili prvo novo poslopje. Od takrat so poleg vojnih invalidov sprejemali na zdravljenje tudi civilne osebe. Zaradi mirnega okolja in blagega subtropskega podnebja je postal Golnik eno najbolj znanih evropskih zdravilišč za pljučne bolezni.
6249 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Pripovednik JANEZ MENCINGER je izšel iz kmečke družine; rodil se je na Brodu v Bohinju na današnji dan leta 1838. Najprej je študiral klasično filologijo, nato pa je v Gradcu diplomiral iz prava. Bil je trden narodnjak, vendar se s politiko ni želel posebej ukvarjati. Kot dijak je pisal najprej pesmi, nato pa prozo brez večje idejne in estetske poglobljenosti. V svojem drugem pisateljskem obdobju, ki se je začelo z ustanovitvijo “Ljubljanskega zvona” leta 1881, je začel Mencinger pisati poučno, vzgojno in družbenozabavno literaturo. Ž: Napisal je “Mešano gospodo”, satirično povest o podeželskem malomeščanstvu, “Cmokavzarja in Úšperno” – satiro, v kateri je parodiral “rovtarsko” pripovedništvo – in utopični roman “Abadon”; ta svari pred posledicami gmotnega napredka. Vsekakor najboljše delo pripovednika Janeza Mencingerja pa je potopis “Moja hoja na Triglav”, v katerem je z dobrodušnim humorjem prikazal naše takratne kulturne in družbene razmere in oživil spomine na svoje sodobnike.
Kulturnoprosvetni in politični delavec VINKO POLJANEC je bil prva smrtna žrtev nacističnega preganjanja koroških Slovencev. Rodil se je na današnji dan leta 1876 na Destrniku v okolici Ptuja. Študij bogoslovja je končal v Celovcu in nato postal župnik v Škocjanu na Koroškem. Po plebiscitu leta 1920 je bil dve mandatni dobi poslanec v koroškem deželnem zboru in je v imenu Slovenske koroške stranke tudi priznal rezultat plebiscita ter zahteval uresničitev manjšinskovarstvenih določil sanžermenske pogodbe. Ker se je pri svojem poslanskem in posvetnem delu Vinko Poljanec močno upiral začetnim pojavom fašizma na Koroškem, so ga po pripojitvi Avstrije k Nemčiji leta 1938 domači nacisti v Pliberku aretirali, ko se je vračal v Jugoslavijo. Iz celovških zaporov je prišel na smrt bolan in kmalu nato umrl.
Gledališka igralka ZLATA RODOŠEK je leta 1940 začela študirati germanistiko na filozofski fakulteti v Ljubljani, obiskovala igralski oddelek Glasbene akademije ter statirala v Drami Slovenskega narodnega gledališča. Septembra leta 1945 je bila angažirana v nastajajočem ansamblu Slovenskega stalnega gledališča v Trstu.
Zlata Rodošek je v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu nastopala 36 let. Dozorela je v pomembno karakterno igralko. Like je gradila preudarno, v odrsko razigranost pa je vnašala mediteransko barvitost, prepojeno z nežno toplino. Sodelovala je tudi na Radiu Trst A. Leta 2002 je za svoje umetniško delo prejela srebrni red Republike Slovenije. Zlata Rodošek se je rodila na današnji dan leta 1922 v Števerjanu.
Zgodovina zdravilišča Golnik ob vznožju Kriške gore v okolici Kranja sega v leto 1917, ko je deželni odbor na današnji dan odkupil graščino Golnik za zdravljenje tuberkuloznih vojakov. Čez nekaj let so v bolnišnične prostore adaptirali še okoliška gospodarska poslopja, do 1927. leta pa so po načrtih arhitekta Ivana Vurnika zgradili prvo novo poslopje. Od takrat so poleg vojnih invalidov sprejemali na zdravljenje tudi civilne osebe. Zaradi mirnega okolja in blagega subtropskega podnebja je postal Golnik eno najbolj znanih evropskih zdravilišč za pljučne bolezni.
Prior pleterskih kartuzijanov Vaška situla in njen pomen Prva strokovna knjiga o kmetijskem strojništvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Maribor dobi prvi časopis v slovenskem jeziku Študentka elektrotehnike vzdrževala ilegalno radijsko postajo Ustava po sovjetskem modelu
Kekec: literarni junak, ki je vstopil v film Urednica revij za otroke, ženske in izseljence Brez dodatnega kisika na »strehi sveta« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Svetopisemske zgodbe v prekmurskem knjižnem jeziku Celovški Slovenec – časopis, ki je izhajal dve leti »Doktor Fan«, slovenski kirurg in misijonar Avtor prve otroške opere v nekdanji skupni državi
Naša prva koncertna pevka in pedagoginja Podpornica začetkov tekmovalnega smučanja na Gorenjskem Izgon nemškega prebivalstva iz Apaške doline
Prvo slovensko delavsko društvo v Trstu Likovna ustvarjalka v mestu pod vrhovi Andov Praznik slovenskega vojaškega letalstva
Avtor prvega slovenskega strokovnega medicinskega dela Pevka ljubljanskega opernega zbora Popotniška in počitniška organizacija za mlade
Projektant prve železnice čez slovensko ozemlje Kongres za ohranitev absolutistične oblasti vladarjev Slikarsko izhodišče v realistični tradiciji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden ustanoviteljev in mecenov prve slovenske javne knjižnice Mojster balad in romanc Dražgoška bitka
Filozofska antropologija sodobnega človeka Ponovljeno ljudsko štetje v Trstu Koper spet postane sedež škofije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zobozdravnik, skladatelj in pevovodja Preporodovci za neodvisno in svobodno državo Anglo-ameriško bombardiranje Maribora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikarski duh barvnega realizma in intimizma Zadnja plovba samotnega pomorščaka Celovški radio spregovori slovensko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetnik novoromantičnih slogovnih smeri v glasbi Ljubljana dobi Splošno žensko društvo Socialni realist izpod Pohorja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zaslužen za slovenščino v srednjih šolah Dejavna učiteljska moč Dramatik in socialna vprašanja
Ob Cankarju najizrazitejši novelist Društveno povezovanje koroških Slovencev Verigarji – naša prva poštna znamka
Za prvo slovensko gimnazijo v Gorici Časopis »Naprej« zoper germanizacijo »Slovenka« – za žensko enakopravnost
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Podpredsednik Narodnega sveta v Mariboru Novelist kmečkega sveta Agronom zasnoval vinske kleti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pozabljen korak k rabi poštnih znamk Metodik pouka geografije Fizik, navdušen za astronomijo
Zasluge za razvoj družinskega prava Uzakonjen 8-urni delavnik Vlada potrdi predlog o ustanovitvi Slovenske filharmonije
Neveljaven email naslov