Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
ADALBERT GERTSCHER je na Dunaju doktoriral iz prava in od leta 1867 služboval v pravosodju v Ljubljani, Celju, Mariboru, Trstu in na Dunaju. Pozneje je bil predsednik višjega deželnega sodišča v Zadru, od leta 1906 pa v Trstu. V zvezi z uvedbo novega civilnopravdnega postopnika je prispeval k modernizaciji sodstva v Dalmaciji, v poslovanje senatov pa je uvedel srbsko-hrvaški jezik. Podobno je tudi v Trstu pripomogel k večji veljavi slovenščine v sodnih postopkih. V slovenščini in nemščini je objavil več razprav iz raznih pravnih panog in sodeloval pri objavi trgovinske zakonodaje Avstrije ter Bosne in Hercegovine. Adalbert Gertscher se je rodil na današnji dan leta 1846 v Tržiču.
Pesnik RUDI MIŠKOT je bil železniški uslužbenec, arhivar in knjižničar, v letih od 1959 do 63 pa je izredno študiral na filozofski fakulteti v Ljubljani. Njegova lirična poezija je močno navezana na tradicijo. Obnavljanje postromantičnega, impresionističnega in novoromantičnega pesniškega izročila povezuje z vero v harmoničen svet čustev, ki temelji na ljubezni, dobroti in upanju ter na samosvojem doživljanju narave in vesolja.
Pesnik Rudi Miškot se je rodil na današnji dan leta 1922 v Ljubljani.
Akademski študentski moški pevski zbor so v Ljubljani ustanovili leta 1926; z visoko umetniško in tehnično ravnijo je bil v času med obema vojnama eden najboljših zborov pri nas. Njegov zadnji koncert v Unionski dvorani v Ljubljani decembra leta 1941, dobrih devet mesecev po italijanski okupaciji, je prerasel v pravo protifašistično demonstracijo.
Tradicijo in delo tega zbora po drugi svetovni vojni nadaljuje mešani Akademski pevski zbor Tone Tomšič. Ustanovili so ga na današnji dan leta 1946, njegov prvi vodja pa je bil Radovan Gobec. Prva leta so prepevali zlasti narodne in partizanske pesmi, pozneje pa so v svoj repertoar vključili vsa zgodovinska obdobja slovenske glasbe, pa tudi pesmi številnih drugih narodov. Svojo kakovost potrjuje z odmevnimi nastopi na festivalih in tekmovanjih, bil pa je tudi na turnejah po Združenih državah Amerike in Kanadi.
Širitev železniškega omrežja je spremljal tudi razvoj telegrafije na slovenskem ozemlju. Ljubljana je dobila prvo državno telefonsko omrežje leta 1897 in je bila vključena v medkrajevni telefonski promet na liniji Dunaj – Trst. V Ljubljani je bila takrat le ena javna telefonska govorilnica in 66 naročnikov. Hitrejši razvoj telefonije je omogočila prva avtomatska telefonska centrala v Sloveniji z zmogljivostjo 3.000 številk, ki jo je dobila Ljubljana. Delovati je začela na današnji dan leta 1927.
Vsestranski nemški fizik WILHELM KONRAD RÖNTGEN je preučeval fiziko kristalov, specifično toploto plinov, toplotno sevanje in se ukvarjal z elektrodinamiko. Leta 1895 je med eksperimentiranjem z električnim tokom v delno brezzračni cevi odkril elektromagnetno sevanje – »žarke iks«, pozneje po njem imenovane rentgenske žarke. Prvi posnetki, ki jih je naredil z njimi, so prikazovali kosti na roki njegove žene. Novi žarki so postali sijajna pomoč v medicinski diagnostiki, saj z lahkoto prodirajo skozi mehke dele telesa. Za svoje odkritje je leta 1901 dobil Nobelovo nagrado za fiziko. Wilhelm Konrad Röntgen se je rodil na današnji dan leta 1845 v Lennepu v tedanji Prusiji.
6283 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
ADALBERT GERTSCHER je na Dunaju doktoriral iz prava in od leta 1867 služboval v pravosodju v Ljubljani, Celju, Mariboru, Trstu in na Dunaju. Pozneje je bil predsednik višjega deželnega sodišča v Zadru, od leta 1906 pa v Trstu. V zvezi z uvedbo novega civilnopravdnega postopnika je prispeval k modernizaciji sodstva v Dalmaciji, v poslovanje senatov pa je uvedel srbsko-hrvaški jezik. Podobno je tudi v Trstu pripomogel k večji veljavi slovenščine v sodnih postopkih. V slovenščini in nemščini je objavil več razprav iz raznih pravnih panog in sodeloval pri objavi trgovinske zakonodaje Avstrije ter Bosne in Hercegovine. Adalbert Gertscher se je rodil na današnji dan leta 1846 v Tržiču.
Pesnik RUDI MIŠKOT je bil železniški uslužbenec, arhivar in knjižničar, v letih od 1959 do 63 pa je izredno študiral na filozofski fakulteti v Ljubljani. Njegova lirična poezija je močno navezana na tradicijo. Obnavljanje postromantičnega, impresionističnega in novoromantičnega pesniškega izročila povezuje z vero v harmoničen svet čustev, ki temelji na ljubezni, dobroti in upanju ter na samosvojem doživljanju narave in vesolja.
Pesnik Rudi Miškot se je rodil na današnji dan leta 1922 v Ljubljani.
Akademski študentski moški pevski zbor so v Ljubljani ustanovili leta 1926; z visoko umetniško in tehnično ravnijo je bil v času med obema vojnama eden najboljših zborov pri nas. Njegov zadnji koncert v Unionski dvorani v Ljubljani decembra leta 1941, dobrih devet mesecev po italijanski okupaciji, je prerasel v pravo protifašistično demonstracijo.
Tradicijo in delo tega zbora po drugi svetovni vojni nadaljuje mešani Akademski pevski zbor Tone Tomšič. Ustanovili so ga na današnji dan leta 1946, njegov prvi vodja pa je bil Radovan Gobec. Prva leta so prepevali zlasti narodne in partizanske pesmi, pozneje pa so v svoj repertoar vključili vsa zgodovinska obdobja slovenske glasbe, pa tudi pesmi številnih drugih narodov. Svojo kakovost potrjuje z odmevnimi nastopi na festivalih in tekmovanjih, bil pa je tudi na turnejah po Združenih državah Amerike in Kanadi.
Širitev železniškega omrežja je spremljal tudi razvoj telegrafije na slovenskem ozemlju. Ljubljana je dobila prvo državno telefonsko omrežje leta 1897 in je bila vključena v medkrajevni telefonski promet na liniji Dunaj – Trst. V Ljubljani je bila takrat le ena javna telefonska govorilnica in 66 naročnikov. Hitrejši razvoj telefonije je omogočila prva avtomatska telefonska centrala v Sloveniji z zmogljivostjo 3.000 številk, ki jo je dobila Ljubljana. Delovati je začela na današnji dan leta 1927.
Vsestranski nemški fizik WILHELM KONRAD RÖNTGEN je preučeval fiziko kristalov, specifično toploto plinov, toplotno sevanje in se ukvarjal z elektrodinamiko. Leta 1895 je med eksperimentiranjem z električnim tokom v delno brezzračni cevi odkril elektromagnetno sevanje – »žarke iks«, pozneje po njem imenovane rentgenske žarke. Prvi posnetki, ki jih je naredil z njimi, so prikazovali kosti na roki njegove žene. Novi žarki so postali sijajna pomoč v medicinski diagnostiki, saj z lahkoto prodirajo skozi mehke dele telesa. Za svoje odkritje je leta 1901 dobil Nobelovo nagrado za fiziko. Wilhelm Konrad Röntgen se je rodil na današnji dan leta 1845 v Lennepu v tedanji Prusiji.
Avtor prvega slovenskega strokovnega medicinskega dela Pevka ljubljanskega opernega zbora Popotniška in počitniška organizacija za mlade
Projektant prve železnice čez slovensko ozemlje Kongres za ohranitev absolutistične oblasti vladarjev Slikarsko izhodišče v realistični tradiciji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden ustanoviteljev in mecenov prve slovenske javne knjižnice Mojster balad in romanc Dražgoška bitka
Filozofska antropologija sodobnega človeka Ponovljeno ljudsko štetje v Trstu Koper spet postane sedež škofije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zobozdravnik, skladatelj in pevovodja Preporodovci za neodvisno in svobodno državo Anglo-ameriško bombardiranje Maribora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikarski duh barvnega realizma in intimizma Zadnja plovba samotnega pomorščaka Celovški radio spregovori slovensko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetnik novoromantičnih slogovnih smeri v glasbi Ljubljana dobi Splošno žensko društvo Socialni realist izpod Pohorja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zaslužen za slovenščino v srednjih šolah Dejavna učiteljska moč Dramatik in socialna vprašanja
Ob Cankarju najizrazitejši novelist Društveno povezovanje koroških Slovencev Verigarji – naša prva poštna znamka
Za prvo slovensko gimnazijo v Gorici Časopis »Naprej« zoper germanizacijo »Slovenka« – za žensko enakopravnost
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Podpredsednik Narodnega sveta v Mariboru Novelist kmečkega sveta Agronom zasnoval vinske kleti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pozabljen korak k rabi poštnih znamk Metodik pouka geografije Fizik, navdušen za astronomijo
Zasluge za razvoj družinskega prava Uzakonjen 8-urni delavnik Vlada potrdi predlog o ustanovitvi Slovenske filharmonije
Partizanska bolnica Pavla Ljubljana dobi drugo povojno poklicno gledališče Odprli 32 kilometrov prve slovenske avtomobilske ceste *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prispevek k razvoju baletne umetnosti Pomemben glasbeni pedagog in publicist Ko Boris Pahor ni smel v Ljubljano *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Boljševik iz Slovenskih goric V smrt zaradi slovenskega petja Elektrifikacija slovenske železniške diagonale *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Načrt o preureditvi habsburške monarhije Cerkveni slikar 19. stoletja Naš prvi smučarski sodnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Božični dan, spomin na rojstvo Odrešenika Eden začetnikov narodne prebuje na Primorskem Povezovalec slovenščine in francoščine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesnica in prevajalka Prešernovih pesmi v nemščino Arhitekt, pomemben za napredek slovenskega tiska in knjižne opreme Nadškof po radiu vošči božič *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov