Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
ADALBERT GERTSCHER je na Dunaju doktoriral iz prava in od leta 1867 služboval v pravosodju v Ljubljani, Celju, Mariboru, Trstu in na Dunaju. Pozneje je bil predsednik višjega deželnega sodišča v Zadru, od leta 1906 pa v Trstu. V zvezi z uvedbo novega civilnopravdnega postopnika je prispeval k modernizaciji sodstva v Dalmaciji, v poslovanje senatov pa je uvedel srbsko-hrvaški jezik. Podobno je tudi v Trstu pripomogel k večji veljavi slovenščine v sodnih postopkih. V slovenščini in nemščini je objavil več razprav iz raznih pravnih panog in sodeloval pri objavi trgovinske zakonodaje Avstrije ter Bosne in Hercegovine. Adalbert Gertscher se je rodil na današnji dan leta 1846 v Tržiču.
Pesnik RUDI MIŠKOT je bil železniški uslužbenec, arhivar in knjižničar, v letih od 1959 do 63 pa je izredno študiral na filozofski fakulteti v Ljubljani. Njegova lirična poezija je močno navezana na tradicijo. Obnavljanje postromantičnega, impresionističnega in novoromantičnega pesniškega izročila povezuje z vero v harmoničen svet čustev, ki temelji na ljubezni, dobroti in upanju ter na samosvojem doživljanju narave in vesolja.
Pesnik Rudi Miškot se je rodil na današnji dan leta 1922 v Ljubljani.
Akademski študentski moški pevski zbor so v Ljubljani ustanovili leta 1926; z visoko umetniško in tehnično ravnijo je bil v času med obema vojnama eden najboljših zborov pri nas. Njegov zadnji koncert v Unionski dvorani v Ljubljani decembra leta 1941, dobrih devet mesecev po italijanski okupaciji, je prerasel v pravo protifašistično demonstracijo.
Tradicijo in delo tega zbora po drugi svetovni vojni nadaljuje mešani Akademski pevski zbor Tone Tomšič. Ustanovili so ga na današnji dan leta 1946, njegov prvi vodja pa je bil Radovan Gobec. Prva leta so prepevali zlasti narodne in partizanske pesmi, pozneje pa so v svoj repertoar vključili vsa zgodovinska obdobja slovenske glasbe, pa tudi pesmi številnih drugih narodov. Svojo kakovost potrjuje z odmevnimi nastopi na festivalih in tekmovanjih, bil pa je tudi na turnejah po Združenih državah Amerike in Kanadi.
Širitev železniškega omrežja je spremljal tudi razvoj telegrafije na slovenskem ozemlju. Ljubljana je dobila prvo državno telefonsko omrežje leta 1897 in je bila vključena v medkrajevni telefonski promet na liniji Dunaj – Trst. V Ljubljani je bila takrat le ena javna telefonska govorilnica in 66 naročnikov. Hitrejši razvoj telefonije je omogočila prva avtomatska telefonska centrala v Sloveniji z zmogljivostjo 3.000 številk, ki jo je dobila Ljubljana. Delovati je začela na današnji dan leta 1927.
Vsestranski nemški fizik WILHELM KONRAD RÖNTGEN je preučeval fiziko kristalov, specifično toploto plinov, toplotno sevanje in se ukvarjal z elektrodinamiko. Leta 1895 je med eksperimentiranjem z električnim tokom v delno brezzračni cevi odkril elektromagnetno sevanje – »žarke iks«, pozneje po njem imenovane rentgenske žarke. Prvi posnetki, ki jih je naredil z njimi, so prikazovali kosti na roki njegove žene. Novi žarki so postali sijajna pomoč v medicinski diagnostiki, saj z lahkoto prodirajo skozi mehke dele telesa. Za svoje odkritje je leta 1901 dobil Nobelovo nagrado za fiziko. Wilhelm Konrad Röntgen se je rodil na današnji dan leta 1845 v Lennepu v tedanji Prusiji.
6283 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
ADALBERT GERTSCHER je na Dunaju doktoriral iz prava in od leta 1867 služboval v pravosodju v Ljubljani, Celju, Mariboru, Trstu in na Dunaju. Pozneje je bil predsednik višjega deželnega sodišča v Zadru, od leta 1906 pa v Trstu. V zvezi z uvedbo novega civilnopravdnega postopnika je prispeval k modernizaciji sodstva v Dalmaciji, v poslovanje senatov pa je uvedel srbsko-hrvaški jezik. Podobno je tudi v Trstu pripomogel k večji veljavi slovenščine v sodnih postopkih. V slovenščini in nemščini je objavil več razprav iz raznih pravnih panog in sodeloval pri objavi trgovinske zakonodaje Avstrije ter Bosne in Hercegovine. Adalbert Gertscher se je rodil na današnji dan leta 1846 v Tržiču.
Pesnik RUDI MIŠKOT je bil železniški uslužbenec, arhivar in knjižničar, v letih od 1959 do 63 pa je izredno študiral na filozofski fakulteti v Ljubljani. Njegova lirična poezija je močno navezana na tradicijo. Obnavljanje postromantičnega, impresionističnega in novoromantičnega pesniškega izročila povezuje z vero v harmoničen svet čustev, ki temelji na ljubezni, dobroti in upanju ter na samosvojem doživljanju narave in vesolja.
Pesnik Rudi Miškot se je rodil na današnji dan leta 1922 v Ljubljani.
Akademski študentski moški pevski zbor so v Ljubljani ustanovili leta 1926; z visoko umetniško in tehnično ravnijo je bil v času med obema vojnama eden najboljših zborov pri nas. Njegov zadnji koncert v Unionski dvorani v Ljubljani decembra leta 1941, dobrih devet mesecev po italijanski okupaciji, je prerasel v pravo protifašistično demonstracijo.
Tradicijo in delo tega zbora po drugi svetovni vojni nadaljuje mešani Akademski pevski zbor Tone Tomšič. Ustanovili so ga na današnji dan leta 1946, njegov prvi vodja pa je bil Radovan Gobec. Prva leta so prepevali zlasti narodne in partizanske pesmi, pozneje pa so v svoj repertoar vključili vsa zgodovinska obdobja slovenske glasbe, pa tudi pesmi številnih drugih narodov. Svojo kakovost potrjuje z odmevnimi nastopi na festivalih in tekmovanjih, bil pa je tudi na turnejah po Združenih državah Amerike in Kanadi.
Širitev železniškega omrežja je spremljal tudi razvoj telegrafije na slovenskem ozemlju. Ljubljana je dobila prvo državno telefonsko omrežje leta 1897 in je bila vključena v medkrajevni telefonski promet na liniji Dunaj – Trst. V Ljubljani je bila takrat le ena javna telefonska govorilnica in 66 naročnikov. Hitrejši razvoj telefonije je omogočila prva avtomatska telefonska centrala v Sloveniji z zmogljivostjo 3.000 številk, ki jo je dobila Ljubljana. Delovati je začela na današnji dan leta 1927.
Vsestranski nemški fizik WILHELM KONRAD RÖNTGEN je preučeval fiziko kristalov, specifično toploto plinov, toplotno sevanje in se ukvarjal z elektrodinamiko. Leta 1895 je med eksperimentiranjem z električnim tokom v delno brezzračni cevi odkril elektromagnetno sevanje – »žarke iks«, pozneje po njem imenovane rentgenske žarke. Prvi posnetki, ki jih je naredil z njimi, so prikazovali kosti na roki njegove žene. Novi žarki so postali sijajna pomoč v medicinski diagnostiki, saj z lahkoto prodirajo skozi mehke dele telesa. Za svoje odkritje je leta 1901 dobil Nobelovo nagrado za fiziko. Wilhelm Konrad Röntgen se je rodil na današnji dan leta 1845 v Lennepu v tedanji Prusiji.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja »1551« – glasilo za univerzitetna in javna vprašanja
Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Metodik fizike
Romana z jugoslovansko politično idejo Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce
Pionir radijskih iger Glas Mojčine pesmi za prvi film o Kekcu Mariborski industrialec – rešitelj Judov
Volilni uspeh koroških Slovencev Pribočnik jugoslovanske kraljice Marije Projekti gradbenika in geomehanika
Temelji slovenske akademske laične filozofije Avantgardist novomeške pomladi Velenje postane mesto
Vzgojitelj klasičnih filologov Predanost gozdovom Blaženi škof Anton Martin Slomšek
Streli na protestnike v Ljubljani Ustanovitelj hranilništva na Slovenskem Začetki Narodne galerije
»Slike iz vsakdanjega življenja«. Upornik in literat Vojaški uspeh pohorskih partizanov Alpinist Johannes Frischauf je bil po poklicu profesor matematike na graški univerzi, kot alpinist pa je od leta 1868 sistematično obiskoval in preučeval predvsem Savinjske Alpe. Leta 1873 je izdal gorski vodnik po Štajerskem, Kranjskem in Koroškem, ki ga je naslednje leto razširil še na Istro, Dalmacijo in Črno goro. Frischauf je tudi začetnik planinske organiziranosti na Hrvaškem, saj je leta 1874 v Ogulinu navdušil Budislava Budisavljevića, da je ustanovil Hrvatsko planinarsko društvo. Organiziral je tudi graditev planinskih koč na Korošici, Okrešlju – kjer se po njem imenuje Frischaufov dom - in nad Suhim dolom. Njegovo najboljše delo je obsežna knjiga o Savinjskih Alpah (»Die Sannthaler Alpen«), ki je izšla leta 1877. O slovenskih gorah je pisal tako v slovenskem kot v nemškem časopisju. Slovensko planinsko društvo ga je leta 1893 imenovalo za častnega člana. Ko je Jakob Aljaž podaril kupljeni vrh Triglava Slovenskemu planinskemu društvu, je Johannes Frischauf zapisal: »Sedaj Slovenci smejo biti ponosni na svoje planinske uspehe, ki so jih sami dosegli: Slovensko planinsko društvo ima v svoji posesti Triglav, da celo Savinjske Alpe: Slovenci naj krepko napredujejo, kakor so začeli in naj vedno težijo po najvišjem smotru«. Johannes Frischauf se je rodil leta 1837 na Dunaju. Pesnica in pisateljica Katka Zupančič je po končanem učiteljišču v Gorici poučevala v šoli notredamskih sester v Novem mestu ter več šolah v Beli krajini. Leta 1923 se je preselila v Chicago v Združenih državah Amerike in pisala v tamkajšnje slovensko časopisje, družinske koledarje in Cankarjev glasnik. Vodila je slovensko šolo in kot režiserka sodelovala v dramskem društvu. Med drugo svetovno vojno je bila članica Izvršnega odbora Slovensko-ameriškega narodnega sveta ter delovala v Slovenski sekciji jugoslovanskega pomožnega odbora. Kot pesnica je zajemala snov zlasti iz otroškega sveta in po večini pisala za šolsko mladino. Objavila je več kot tristo pesmi, približno 140 proznih besedil in pet dramskih del za otroke. V kratki prozi za odrasle je izpovedovala svoje socialistično prepričanje. Pisala je tudi proletarsko-propagandne in protivojne članke, bila prevajalka in sama ilustrirala svoja dela. Leta 1946 je v Chicagu izšla njena zbirka črtic in pesmi »Slike iz vsakdanjega življenja«. Katka Zupančič se je rodila leta 1889 v Kraljih pri Starem trgu ob Kolpi. 17. septembra 1890 se je v Zakójci nad Cerknim rodil, istega dne leta 1970 pa v Ljubljani umrl - pisatelj France Bevk. Šolal se je na učiteljišču v Gorici in Kopru. Najprej je bil učitelj, v prvi svetovni vojni je bil na vzhodni fronti, po letu 1918 je bil novinar, nato pa kulturni delavec, organizator ter predvsem pisatelj na Primorskem. *Posnetek Ker je bilo Bevkovo delovanje na vseh področjih izrazito narodnouporniško, je bil večkrat preganjan in zaprt. Leta 1943 je odšel v partizane, po osvoboditvi pa je sodeloval v političnem in kulturnem življenju v Ljubljani. Prvo in edino pesniško zbirko je France Bevk izdal leta 1921 v Gorici. V začetku svoje ustvarjalne poti je pisal drame, pozneje pa se je povsem posvetil pripovedništvu. V teh delih je ohranil veliko romantičnih prvin, predvsem v zgodovinskih romanih, ki posredno govorijo o nacionalnem zatiranju Slovencev pod italijansko oblastjo in fašističnim raznarodovalnim pritiskom. Takšna dela so Umirajoči bog Triglav, trilogija Znamenja na nebu in Človek proti človeku. O socialni in narodnostni stiski v slovenski Benečiji je pisal v romanu Kaplan Martin Čedermac; tega štejemo za enega najboljših slovenskih romanov. France Bevk je bil eden najplodovitejših slovenskih pisateljev, pomembno pa je tudi njegovo mladinsko leposlovje. Leta 1941 je del Pohorske partizanske čete napadel nemško policijsko posadko v lovski koči na Klopnem vrhu na Pohorju. Na nemški strani sta padla dva policista, eden je bil ranjen, Pohorska četa pa je imela enega padlega borca in enega ranjenca. Partizani so kočo zažgali, ranjenega nemškega policista pa v skladu z določili mednarodnega vojnega prava oskrbeli. Na nosilih in pokrit je pod bližnjo smreko pričakal jutranji prihod policistov iz Lovrenca na Pohorju. Humano ravnanje partizanov je osupnilo okupatorjevo poveljstvo v Mariboru. To je bil eden prvih oboroženih spopadov odporniškega gibanja z okupatorjem na Pohorju. Nacistični okupatorji so po tem dogodku Pohorje razglasili za območje delovanja band in s tem za prostor, kjer se je mogoče gibati le s posebnim dovoljenjem. Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.
Zadnji veliki otomanski vojni pohod Med zadružništvom, politiko in gledališčem Podjetnik in ladjar z Reke – častni meščan Ljubljane V začetku tridesetih let šestnajstega stoletja se je turški sultan Sulejman II. z močno vojsko odpravil na drugi pohod proti Dunaju. Glavnina turške vojske, približno 140 tisoč mož s 120 topovi, se je 16. septembra 1532 utaborila pred Mariborom in zahtevala prost prehod skozi mesto in čez dravski most. Ker jim meščani tega niso dovolili, so Turki v nekaj dneh zahodno od mesta čez Dravo zgradili pontonski most in se umikali proti Ptuju, med čakanjem pred Mariborom pa so ropali po okolici in požgali nekaj manjših krajev. Ko je prišla vsa vojska čez Dravo in se utaborila na Ptujskem polju, so most zažgali. Ropali so pod Pohorjem in razdejali nekaj gradov. Utrjenega Ptuja niso napadli, ampak je trpela mestna okolica. Turki so požgali naselja v širši okolici mesta. Del turške vojske je odvihral nad Veliko Nedeljo in Ormož, ki so ga Turki razdejali. Ta veliki pohod, ob katerem so slovenske dežele prvič in zadnjič videle glavnino sultanove vojske, je hkrati pomenil tudi konec obdobja velikih turških vpadov. Po tistem, ko je za Anglijo v celinskem delu Evrope prvo železnico zgradila Nemčija se je tudi v avstrijskem cesarstvu porodila zamisel o železniški povezavi prestolnice Dunaja in okna v svet – pristanišča v Trstu. Na slovenskem ozemlju so jo leta 1846 pripeljali do Celja, na današnji dan leta 1849 pa je prvi vlak po južni železnici pripeljal tudi v Ljubljano. *Posnetek Je povedal inženir Karel Rustja eden naših najpomembnejših poznavalcev zgodovine železnice. Ob prihodu prvega vlaka je bilo v mestu veliko slavje: bilo je lepo okrašeno in razsvetljeno. Natanko ob petih popoldne – bila je nedelja – se je iz lin ljubljanskega gradu razleglo grmenje topovskih salv, iz zvonikov vseh cerkva pa glasno zvonjenje. Lokomotivi z imenoma Ljubljana in Triglav, ki sta na ljubljanski kolodvor prisopihali s tem vlakom, sta bili okrašeni s slovenskimi, štajerskimi in avstrijskimi zastavami ter okrašeni z venčki zelenja. Kot so poročali takratni časniki, je prvi vlak na postaji in v okolici pričakala taka množica, kakršne do takrat Ljubljana še ni videla. Zadružni delavec in finančni strokovnjak Miloš Štibler se je kot Mihael Stibler rodil pred 140 leti (1882) v Fali v Dravski dolini. Po maturi na mariborski klasični gimnaziji se je vključil v zadružno gibanje in se zavzemal za narodno in gospodarsko enakopravnost Slovencev na Štajerskem. Zaradi slabih gmotnih razmer je opustil študij slavistike na Dunaju in postal študent višje zadružne šole v Darmstadtu. Leta 1919 je na Dunaju delal kot revizor in referent jugoslovanskih zadružnih zvez, že naslednje leto pa je odšel v Beograd kot član narodnega predstavništva Jugoslovanske demokratske stranke kot namestnik poslanca dr. Vekoslava Kukovca. Do leta 1922 je bil vodja kabineta ministra za kmetijstvo in tudi vodja kabineta pri svojem bodočem tastu Ivanu Puclju. Pozneje je služboval v Ljubljani in bil do leta 1945 vodja oddelka za kreditiranje založništva v Privilegirani agrarni banki Beograd. Miloš Štibler je bil vsestranska osebnost in kot tak leta 1911 tudi pobudnik ustanovitev Dramatičnega društva v Celju in ena ključnih osebnosti zgodovine celjskega gledališča. Poslovnež in ladjar Franc Jelovšek je bil z reškima ladjarjema Mâtejem Grasserjem in Antejem Matešićem sredi 19. stoletja lastnik trgovske jadrnice z imenom Laibach – Ljubljana in solastnik še ene trgovske jadrnice z imenom Fiume – Reka. Zaradi poslovnih uspehov in ugleda je bil vrsto let član predsedstva Trgovske in industrijske zbornice na Reki, pred 180 leti (1842) pa ga je ljubljanski mestni svet imenoval za častnega meščana. Franc Jelovšek se je rodil leta 1798 v kraju Gornje Vreme v današnji občini Divača. Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.
Neveljaven email naslov