Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V drugi polovici 19. in prvi polovici 20. stoletja je v Kamniku in Ljubljani delovala slikarska družina Koželj. Slikarsko delavnico v Kamniku je ustanovil Matija Koželj, kranjski slikar pozne nazarenske smeri. Sin Anton je bil eden izmed najbolj priljubljenih ilustratorjev prve polovice 20. stoletja; izdelal je niz portretov slovenskih književnikov in slikal religiozne podobe. Drugi sin, MAKS KOŽELJ – rodil se je na današnji dan leta 1883 v Kamniku – se je po študiju v Pragi in v Münchnu najprej pridružil očetu v njegovi delavnici, nato pa se je posvetil krajinarstvu. Njegove krajine v olju, temperi in akvarelu, predvsem panorame Kamniško-Savinjskih Alp, so slikane realistično in v umirjenih barvah.
——
Literarni zgodovinar in prevajalec STANKO JANEŽ je leta 1935 diplomiral iz slavistike, nato pa poučeval na trgovski šoli v Ljubljani. Po drugi svetovni vojni je bil profesor ruščine na ekonomski fakulteti, nato v Sarajevu lektor za slovenščino in bibliotekar, po vrnitvi v Slovenijo pa je poučeval v Ajdovščini in Cerknici. Kot študent je objavljal črtice, pozneje pa pisal književne ocene ter prevajal iz več jezikov. Uredil in komentiral je sarajevske izdaje Prešernovih in Seliškarjevih del, pripravil madžarsko antologijo slovenske literature ter sodeloval pri različnih leksikalnih izdajah slovenske in jugoslovanske književnosti. Stanko Janež se je rodil na današnji dan leta 1912 na Rakeku.
—–
Višja medicinska sestra STANA KAVALIČ si je prve pedagoške izkušnje nabrala na Srednji zdravstveni šoli v Celju, nato pa je bila vse do upokojitve predavateljica na Višji šoli za zdravstvene delavce v Ljubljani. Z znanji, ki si jih je pridobila kot štipendistka Svetovne zdravstvene organizacije v Edinburgu na Škotskem, pa tudi drugod po Evropi in v Združenih državah Amerike, je postavljala temelje sodobne patronažne zdravstvene nege na Slovenskem. Ta naj bi kot stroka temeljila na etičnih vrednotah in močnih teoretičnih osnovah, podprtih z raziskovalnim delom ter z individualnim prostopom k bolniku oziroma varovancu. Za svoja prizadevanja je leta 1993 prejela priznanje Republike Slovenije na področju zdravstva ter nagrado “3M” Mednarodnega sveta medicinskih sester, njenemu delu pa so posvečeni tudi mednarodni simpoziji s področja zdravstevene nege. Stana Kavalič se je rodila na današnji dan leta 1934 v Ljubljani.
—–
Ker so vzdržljiva in dobro opremljena vozila dobrodošla v vsaki vojni, so si vojaški strokovnjaki že pred prvo svetovno vojno prizadevali sestaviti vozilo, sposobno vožnje po težjih, skorajda nedostopnih terenih in brezpotjih. Podobno je bilo na začetku druge svetovne vojne. Na razpisu ameriške vojske leta 1940 za izdelavo učinkovitega vojaškega vozila je najboljšo ponudbo poslalo podjetje Bantam, ameriška podružnica britanske tovarne Austin.
Vozilo kockaste oblike, špartansko opremljeno in s pogonom na vsa štiri kolesa je zasnoval ameriški inženir Arthur Sidney Herrington, vojaki pa so vozilu nadeli ime Willys jeep. Njegova vpadljiva rebrasta maska in okrogla svetila so prepoznavna še danes. Herrington se je že pred prvo svetovno vojno lotil razvijanja različnih modelov vojaških tovornjakov s štirikolesnim pogonom; te so nato izdelovali v 30-ih in 40-ih letih prejšnjega stoletja. Arthur Sidney Herrington se je rodil na današnji dan leta 1891 v Coddenhamu v Angliji.
6283 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
V drugi polovici 19. in prvi polovici 20. stoletja je v Kamniku in Ljubljani delovala slikarska družina Koželj. Slikarsko delavnico v Kamniku je ustanovil Matija Koželj, kranjski slikar pozne nazarenske smeri. Sin Anton je bil eden izmed najbolj priljubljenih ilustratorjev prve polovice 20. stoletja; izdelal je niz portretov slovenskih književnikov in slikal religiozne podobe. Drugi sin, MAKS KOŽELJ – rodil se je na današnji dan leta 1883 v Kamniku – se je po študiju v Pragi in v Münchnu najprej pridružil očetu v njegovi delavnici, nato pa se je posvetil krajinarstvu. Njegove krajine v olju, temperi in akvarelu, predvsem panorame Kamniško-Savinjskih Alp, so slikane realistično in v umirjenih barvah.
——
Literarni zgodovinar in prevajalec STANKO JANEŽ je leta 1935 diplomiral iz slavistike, nato pa poučeval na trgovski šoli v Ljubljani. Po drugi svetovni vojni je bil profesor ruščine na ekonomski fakulteti, nato v Sarajevu lektor za slovenščino in bibliotekar, po vrnitvi v Slovenijo pa je poučeval v Ajdovščini in Cerknici. Kot študent je objavljal črtice, pozneje pa pisal književne ocene ter prevajal iz več jezikov. Uredil in komentiral je sarajevske izdaje Prešernovih in Seliškarjevih del, pripravil madžarsko antologijo slovenske literature ter sodeloval pri različnih leksikalnih izdajah slovenske in jugoslovanske književnosti. Stanko Janež se je rodil na današnji dan leta 1912 na Rakeku.
—–
Višja medicinska sestra STANA KAVALIČ si je prve pedagoške izkušnje nabrala na Srednji zdravstveni šoli v Celju, nato pa je bila vse do upokojitve predavateljica na Višji šoli za zdravstvene delavce v Ljubljani. Z znanji, ki si jih je pridobila kot štipendistka Svetovne zdravstvene organizacije v Edinburgu na Škotskem, pa tudi drugod po Evropi in v Združenih državah Amerike, je postavljala temelje sodobne patronažne zdravstvene nege na Slovenskem. Ta naj bi kot stroka temeljila na etičnih vrednotah in močnih teoretičnih osnovah, podprtih z raziskovalnim delom ter z individualnim prostopom k bolniku oziroma varovancu. Za svoja prizadevanja je leta 1993 prejela priznanje Republike Slovenije na področju zdravstva ter nagrado “3M” Mednarodnega sveta medicinskih sester, njenemu delu pa so posvečeni tudi mednarodni simpoziji s področja zdravstevene nege. Stana Kavalič se je rodila na današnji dan leta 1934 v Ljubljani.
—–
Ker so vzdržljiva in dobro opremljena vozila dobrodošla v vsaki vojni, so si vojaški strokovnjaki že pred prvo svetovno vojno prizadevali sestaviti vozilo, sposobno vožnje po težjih, skorajda nedostopnih terenih in brezpotjih. Podobno je bilo na začetku druge svetovne vojne. Na razpisu ameriške vojske leta 1940 za izdelavo učinkovitega vojaškega vozila je najboljšo ponudbo poslalo podjetje Bantam, ameriška podružnica britanske tovarne Austin.
Vozilo kockaste oblike, špartansko opremljeno in s pogonom na vsa štiri kolesa je zasnoval ameriški inženir Arthur Sidney Herrington, vojaki pa so vozilu nadeli ime Willys jeep. Njegova vpadljiva rebrasta maska in okrogla svetila so prepoznavna še danes. Herrington se je že pred prvo svetovno vojno lotil razvijanja različnih modelov vojaških tovornjakov s štirikolesnim pogonom; te so nato izdelovali v 30-ih in 40-ih letih prejšnjega stoletja. Arthur Sidney Herrington se je rodil na današnji dan leta 1891 v Coddenhamu v Angliji.
Koroški izgnanec v Slovenskih goricah Streli na demonstrante v Škednju pri Trstu Leonora iz Piranskega zaliva
Oblast s sankcijami zoper kritike Škofovstvo v znamenju vojne in delitev Socialni realist in upornik proti nacizmu
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Prvo smučarsko tekmovanje Ko je italijansko osebno ime postalo obvezno Sestre usmiljenke v slovenskih bolnišnicah nezaželene, v srbskih in makedonskih dobrodošle
Duhovni in gospodarski povezovalec beneških Slovencev Naš mednarodno uveljavljeni montanist Ustavi amandmaji spreminjajo Slovenijo
Pesnik – častni občan Ljubljane Umetnik iz Pirana Poročilo o zatiranju verskega življenja na Primorskem
Krško dobi mestne pravice Inovator v kemijski industrij Slovenski religiozni ekspresionizem
Denarništvo in gospodarstvo Krasa Smisel življenja: postati res dober človek Osupljivo odkritje v Kamniku *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skladatelj sočnih, živahnih in ljudsko obarvanih del 126 let življenja mestnega kina na Ptuju O zgodovini telesne kulture na Slovenskem
Temelji poklicnega baleta v Ljubljani Filmski snemalec in direktor fotografije Arheologinja in izkopavanje rimske nekropole v Šempetru pri Celju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Cerkveni in posvetni skladatelj V gledališču, filmu in radijskih igrah Jubilej Zveze prijateljev mladine Slovenije
Prvi slovenski roman in njegov britanski vzor Klub slovenskih umetnikov Sava razstavljal na Dunaju Avtorica vrhunskih slovenskih knjižnih ilustracij prejšnjega stoletja
Umetnost na Kranjskem od renesanse naprej Atletinja rekorderka Kurenti prvič množično na ptujskih ulicah
Pobudnik Zdravniškega vestnika Zapisan časnikarstvu na Primorskem Obujena in prepovedana časopisna satira *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Projektant klavž na Idrijci Koroški botanik in rastlina iz grba Namibije Pred sodišče zaradi širjenja knjig družbe svetega Mohorja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesmarice za osnovne in meščanske šole V petnajst jezikov prevedeni roman Preučevalka slovenskih narečij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naravni zdravilni zavod za heliohidroterapijsko zdravljenje Sonetni venec prvič med bralci Red škrlatnega srca za marinca iz Krayna v Pensilvaniji
Sonetni venec med bralci Naš prvi agronom zootehnik Red škrlatnega srca za marinca iz Krayna v Pensilvaniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenska republikanska stranka kmetov in delavcev Lirične operne vloge Slovensko planinsko društvo v Patagoniji
Neveljaven email naslov