Avstrijski vojvoda Rudolf IV. je na današnji dan pred 650-imi leti na Dunaju podpisal  novomeški  mestni  privilegij.  V njem je bilo med drugim zapisano:

“Ko smo mesto,  imenovano Rudolfovo, ležeče v slovenski krajini, kot novo povzdignili in mu dali  ime po našem imenu, mu dajemo s knežjo oblastjo le-te pravice in postave, ki so spodaj zapisane.”

S tem dokumentom, ki sodi med najpomembnejše zapise mestnih pravic na Slovenskem, so Habsburžani ustanovili mesto, ki je postalo gospodarsko in kulturno središče Dolenjske – sedanje Novo mesto. Skupaj z njegovim uradnim imenom Rudolfswert se je že takrat uveljavilo ljudsko ime Newenstat, Noua meista; najstarejši zapis tega slovenskega imena je iz leta 1419. Konec 18. stoletja so nemško ime Rudolfswert nadomestili z Neustadtl. Slovenske oblike Rudolfovo, ki so jo skušali uveljaviti v drugi polovici 19. stoletja, Novomeščani niso sprejeli.

—–

Gledališki igralec in pevec  RUDOLF  BUKŠEK  je leta 1901 začel nastopati v amaterskem gledališču v Celju, pozneje pa je v Slovenskem deželnem gledališču v Ljubljani postal poklicni igralec. Pel je tudi v operetah, se pozneje posvetil samo operi in se uvrstil med najboljše baritoniste v takratni Jugoslaviji.  Rodil se je na današnji dan leta 1882 v Šentjurju pri Celju.

——-

Edino slovensko poklicno gledališče po dograditvi nemškega gledališča v Ljubljani leta 1911, – današnja Opera, – glede števila predstav na teden ni bilo več omejeno, vendar pa je imelo veliko težav. Zaradi cesarjeve nezaupnice, izražene ljubljanskemu županu Ivanu Hribarju, je izgubilo svojega najmočnejšega podpornika, poleg tega pa je protiklerikalni gledališki program zelo motil katoliške politike in gledališče je izgubilo še deželno finančno podporo. Pritisk se je nenehno stopnjeval, zato se je gledališki ansambel začel razhajati. Vse to, skupaj z izbruhom prve svetovne vojne, je povzročilo zaprtje takratne edine poklicne slovenske gledališke hiše. To se je zgodilo na današnji dan leta 1914.

—–

Po kapitulaciji jugoslovanske vojske je bilo na današnji dan leta 1941 slovensko ozemlje v Kraljevini Jugoslaviji zasedeno in razdeljeno med tri okupatorje. Največji del je zasedla Nemčija: Gorenjsko, severni del Dolenjske, Mežiško dolino, območje Dravograda in štiri vasi v Prekmurju. Preostali del Prekmurja so zasedli Madžari, Notranjsko, večji del Dolenjske in Ljubljano pa Italijani. Z okupacijo je bilo slovensko ozemlje razdeljeno na enajst pokrajinskih upravnih enot. Okupatorji so si prizadevali za čimprejšnjo priključitev zasedenih ozemelj k svojim državam, Slovence pa so obravnavali kot etnično skupino in ne kot narod.

—–

Po dolgotrajnih željah in prizadevanjih za poenotenje mer, saj so dežele uporabljale različne dolžinske in površinske, pa tudi votle mere, je francoska Narodna skupščina na današnji dan pred 220-imi leti določila novo mersko enoto – decimalni meter. Ta je desetmilijonti del četrtine Zemljinega poldnevnika (od severnega tečaja do ekvatorja), ki poteka skozi pariški atronomski observatorij. Zdaj v Parizu shranjeni prameter se le neznatno razlikuje od pozneje izmerjenega delčka poldnevnika.