Uršulinka in pesnica IVANA KREMŽAR, z redovnim imenom mati Elizabeta, je počevala na šoli uršulinskega samostana v Ljubljani in bila tudi redovna predstojnica. Pisala je  meditativno religiozno liriko. Njena ritmika je gladka in zvočna, čustvovanje preprosto in iskreno, verske resnice pa izraža na oseben način. Kot eno osrednjih slovenskih religioznih pesnic so jo uvrstili v Antologijo slovenske religiozne lirike. Ivana Kremžar se je rodila na današnji dan leta 1878 v Glincah pri Ljubljani.

—–

Profesor  JOŽE  RIHAR  je leta 1965 postal prvi doktor čebelarstva v tedanji Jugoslaviji in Sloveniji. Celih 43 let je bil predavatelj in prvi redni univerzitetni profesor čebelarstva na ljubljanski univerzi, priznan znanstvenik in ugleden strokovnjak doma in v tujini. V znanstvenoraziskovalnem delu se je posvečal predvsem štirim področjem: čebeljim boleznim, zlasti varozi, selekciji kranjske čebele, preučevanju in napovedovanju gozdnega medenja in uvajanju čebelarjenja v nakladalnem panju.

Bil je tudi prvi Slovenec, ki je predsedoval kakšni delovni skupini v Svetovni čebelarski organizaciji Apimóndiji, v strokovni literaturi pa kot “Riharjevo” imenujejo njegovo izvirno metodo lovilnih plošč za kratkoročno napovedovanje gozdnega medenja. Nenehno je raziskoval, preizkušal, primerjal, ocenjeval in svoja dognanja prenašal v prakso, objavil pa je tudi več kot 660 del, od tega 14 knjig. Od leta 1956 je bil tudi pogost predavatelj  čebelarstva  v  naših  radijskih  oddajah.  Leta  1999 je biotehniška fakulteta v Ljubljani Jožetu Riharju za uspešno pedagoško in znanstvenoraziskovalno delo na področju čebelarstva podelila Jesenkovo priznanje. Rodil se je na današnji dan leta 1914 v Gabrju pri Ljubljani.

—–

Gospodarstvenik  LEOPOLD  KRESE  se je krojaške obrti izučil v Novem mestu, leta 1949 pa končal Višjo politično šolo v Beogradu. Leta 1933 se je vključil v Združeno delavsko sindikalno zvezo Jugoslavije in postal njen glavni tajnik za oblačilno stroko. Po razpadu Jugoslavije je bil najprej aktivist Osvobodilne fronte v Ljubljani, nato pa je odšel v partizane. Poleg tega, da je deloval v Partiji, je bil oktobra leta 1943 tudi delegat Ljubljane na Zboru odposlancev slovenskega naroda v Kočevju. Po osvoboditvi je bil med drugim minister za državne nabave v Ljudski republiki Sloveniji, direktor Gospodarskega razstavišča v Ljubljani, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije in predsednik republiške turistične zveze.

Bil je tudi aktiven športni delavec in po njegovem prizadevanju je Slovenija dobila organizacijo prvih velikih mednarodnih športnih prireditev: svetovno hokejsko prvenstvo ter evropsko in svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju. Za ta prispevek so mu slovenski športniki podelili Bloudkovo nagrado. Leopold Krese se je rodil na današnji dan pred sto leti v Novem mestu.

—–

Kočevski rog je bil izredno pomembno območje za narodnoosvobodilno gibanje na Slovenskem. Več baz je dajalo zavetje vojaškemu in političnemu vodstvu upora proti okupatorju, šolam, delavnicam, tiskarnam, bolnišnicam in ustanovam, pomembnim za vsako državo. V najpomembnejši bazi, Bazi 20,  so prvo barako postavili na današnji dan leta 1943, še danes pa je ohranjenih vseh šestindvajset; v njih je jeseni 1944 delovalo okoli 180 ljudi. Baza 20 – edinstveno zgrajen sedež vodstva kakega odporniškega gibanja med drugo svetovno vojno v Evropi –  je skupaj s še ohranjenima partizanskima bolnišnicama Jelendol in Zgornji Hrastnik od leta 1952 zavarovana kot kulturni spomenik.