Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Uršulinka in pesnica IVANA KREMŽAR, z redovnim imenom mati Elizabeta, je počevala na šoli uršulinskega samostana v Ljubljani in bila tudi redovna predstojnica. Pisala je meditativno religiozno liriko. Njena ritmika je gladka in zvočna, čustvovanje preprosto in iskreno, verske resnice pa izraža na oseben način. Kot eno osrednjih slovenskih religioznih pesnic so jo uvrstili v Antologijo slovenske religiozne lirike. Ivana Kremžar se je rodila na današnji dan leta 1878 v Glincah pri Ljubljani.
—–
Profesor JOŽE RIHAR je leta 1965 postal prvi doktor čebelarstva v tedanji Jugoslaviji in Sloveniji. Celih 43 let je bil predavatelj in prvi redni univerzitetni profesor čebelarstva na ljubljanski univerzi, priznan znanstvenik in ugleden strokovnjak doma in v tujini. V znanstvenoraziskovalnem delu se je posvečal predvsem štirim področjem: čebeljim boleznim, zlasti varozi, selekciji kranjske čebele, preučevanju in napovedovanju gozdnega medenja in uvajanju čebelarjenja v nakladalnem panju.
Bil je tudi prvi Slovenec, ki je predsedoval kakšni delovni skupini v Svetovni čebelarski organizaciji Apimóndiji, v strokovni literaturi pa kot “Riharjevo” imenujejo njegovo izvirno metodo lovilnih plošč za kratkoročno napovedovanje gozdnega medenja. Nenehno je raziskoval, preizkušal, primerjal, ocenjeval in svoja dognanja prenašal v prakso, objavil pa je tudi več kot 660 del, od tega 14 knjig. Od leta 1956 je bil tudi pogost predavatelj čebelarstva v naših radijskih oddajah. Leta 1999 je biotehniška fakulteta v Ljubljani Jožetu Riharju za uspešno pedagoško in znanstvenoraziskovalno delo na področju čebelarstva podelila Jesenkovo priznanje. Rodil se je na današnji dan leta 1914 v Gabrju pri Ljubljani.
—–
Gospodarstvenik LEOPOLD KRESE se je krojaške obrti izučil v Novem mestu, leta 1949 pa končal Višjo politično šolo v Beogradu. Leta 1933 se je vključil v Združeno delavsko sindikalno zvezo Jugoslavije in postal njen glavni tajnik za oblačilno stroko. Po razpadu Jugoslavije je bil najprej aktivist Osvobodilne fronte v Ljubljani, nato pa je odšel v partizane. Poleg tega, da je deloval v Partiji, je bil oktobra leta 1943 tudi delegat Ljubljane na Zboru odposlancev slovenskega naroda v Kočevju. Po osvoboditvi je bil med drugim minister za državne nabave v Ljudski republiki Sloveniji, direktor Gospodarskega razstavišča v Ljubljani, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije in predsednik republiške turistične zveze.
Bil je tudi aktiven športni delavec in po njegovem prizadevanju je Slovenija dobila organizacijo prvih velikih mednarodnih športnih prireditev: svetovno hokejsko prvenstvo ter evropsko in svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju. Za ta prispevek so mu slovenski športniki podelili Bloudkovo nagrado. Leopold Krese se je rodil na današnji dan pred sto leti v Novem mestu.
—–
Kočevski rog je bil izredno pomembno območje za narodnoosvobodilno gibanje na Slovenskem. Več baz je dajalo zavetje vojaškemu in političnemu vodstvu upora proti okupatorju, šolam, delavnicam, tiskarnam, bolnišnicam in ustanovam, pomembnim za vsako državo. V najpomembnejši bazi, Bazi 20, so prvo barako postavili na današnji dan leta 1943, še danes pa je ohranjenih vseh šestindvajset; v njih je jeseni 1944 delovalo okoli 180 ljudi. Baza 20 – edinstveno zgrajen sedež vodstva kakega odporniškega gibanja med drugo svetovno vojno v Evropi – je skupaj s še ohranjenima partizanskima bolnišnicama Jelendol in Zgornji Hrastnik od leta 1952 zavarovana kot kulturni spomenik.
6282 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Uršulinka in pesnica IVANA KREMŽAR, z redovnim imenom mati Elizabeta, je počevala na šoli uršulinskega samostana v Ljubljani in bila tudi redovna predstojnica. Pisala je meditativno religiozno liriko. Njena ritmika je gladka in zvočna, čustvovanje preprosto in iskreno, verske resnice pa izraža na oseben način. Kot eno osrednjih slovenskih religioznih pesnic so jo uvrstili v Antologijo slovenske religiozne lirike. Ivana Kremžar se je rodila na današnji dan leta 1878 v Glincah pri Ljubljani.
—–
Profesor JOŽE RIHAR je leta 1965 postal prvi doktor čebelarstva v tedanji Jugoslaviji in Sloveniji. Celih 43 let je bil predavatelj in prvi redni univerzitetni profesor čebelarstva na ljubljanski univerzi, priznan znanstvenik in ugleden strokovnjak doma in v tujini. V znanstvenoraziskovalnem delu se je posvečal predvsem štirim področjem: čebeljim boleznim, zlasti varozi, selekciji kranjske čebele, preučevanju in napovedovanju gozdnega medenja in uvajanju čebelarjenja v nakladalnem panju.
Bil je tudi prvi Slovenec, ki je predsedoval kakšni delovni skupini v Svetovni čebelarski organizaciji Apimóndiji, v strokovni literaturi pa kot “Riharjevo” imenujejo njegovo izvirno metodo lovilnih plošč za kratkoročno napovedovanje gozdnega medenja. Nenehno je raziskoval, preizkušal, primerjal, ocenjeval in svoja dognanja prenašal v prakso, objavil pa je tudi več kot 660 del, od tega 14 knjig. Od leta 1956 je bil tudi pogost predavatelj čebelarstva v naših radijskih oddajah. Leta 1999 je biotehniška fakulteta v Ljubljani Jožetu Riharju za uspešno pedagoško in znanstvenoraziskovalno delo na področju čebelarstva podelila Jesenkovo priznanje. Rodil se je na današnji dan leta 1914 v Gabrju pri Ljubljani.
—–
Gospodarstvenik LEOPOLD KRESE se je krojaške obrti izučil v Novem mestu, leta 1949 pa končal Višjo politično šolo v Beogradu. Leta 1933 se je vključil v Združeno delavsko sindikalno zvezo Jugoslavije in postal njen glavni tajnik za oblačilno stroko. Po razpadu Jugoslavije je bil najprej aktivist Osvobodilne fronte v Ljubljani, nato pa je odšel v partizane. Poleg tega, da je deloval v Partiji, je bil oktobra leta 1943 tudi delegat Ljubljane na Zboru odposlancev slovenskega naroda v Kočevju. Po osvoboditvi je bil med drugim minister za državne nabave v Ljudski republiki Sloveniji, direktor Gospodarskega razstavišča v Ljubljani, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije in predsednik republiške turistične zveze.
Bil je tudi aktiven športni delavec in po njegovem prizadevanju je Slovenija dobila organizacijo prvih velikih mednarodnih športnih prireditev: svetovno hokejsko prvenstvo ter evropsko in svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju. Za ta prispevek so mu slovenski športniki podelili Bloudkovo nagrado. Leopold Krese se je rodil na današnji dan pred sto leti v Novem mestu.
—–
Kočevski rog je bil izredno pomembno območje za narodnoosvobodilno gibanje na Slovenskem. Več baz je dajalo zavetje vojaškemu in političnemu vodstvu upora proti okupatorju, šolam, delavnicam, tiskarnam, bolnišnicam in ustanovam, pomembnim za vsako državo. V najpomembnejši bazi, Bazi 20, so prvo barako postavili na današnji dan leta 1943, še danes pa je ohranjenih vseh šestindvajset; v njih je jeseni 1944 delovalo okoli 180 ljudi. Baza 20 – edinstveno zgrajen sedež vodstva kakega odporniškega gibanja med drugo svetovno vojno v Evropi – je skupaj s še ohranjenima partizanskima bolnišnicama Jelendol in Zgornji Hrastnik od leta 1952 zavarovana kot kulturni spomenik.
Prva pisna omemba Murske Sobote Najizrazitejši slovenski portretist svojega časa Štajerci, Primorci in Istrani v prvi tankovski brigadi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Izgon narodno zavednega duhovnika Prva doktorandka Univerze v Ljubljani Avtor naše prve televizijske nadaljevanke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Metelčica – slovenska pisava prve polovice 19. stoletja Igralka iz Astrahana očarala Ljubljano Skladatelj pihalno – orkestralne glasbe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za narodno šolo v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu Literarni poskus kronike slovenske meščanske družine Požig Narodnega doma v Trstu – nacionalistično hudodelstvo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi prevajalec korana v latinščino Kazen za politično daljnovidnost Etnomuzikolog in raziskovalec narečij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Utemeljitelj mednarodnega zasebnega prava pri nas Vrt domovinske flore Skladatelj in general *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kartuzijanski samostan, ki kljubuje času Maribor dobil narodni dom Eden naših najpomembnejših likovnih umetnikov druge polovice 20. stoletja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zavzemanje za dvojezično univerzo v Trstu Tigrovec in vojaški obveščevalec Nudizem na Dravskem otoku *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mojster svobodnih umetnosti iz Kopra v družbi Cesarja Sigismunda Prvi ban Dravske banovine Plečnikov diplomant − partizanski poveljnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O kraljici nedeljskega plesa na Starem trgu v Ljubljani Začetnik slovenske spomeniške topografije 33 let od Brionske deklaracije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš prvi realistični krajinski slikar Duhovnik in skladatelj, ki je postal lastnik vrha Triglava Zgodovinar in njegov »Svet med Muro in Dravo« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Znanstveno o kugi Svetovni rekord v metu diska za ženske Na tujem o dramatičnih razmerah v Sloveniji po razglasitvi samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Danes grofje celjski in nikdar več« Ž: Gledališka predstava na Dvoru pri Žužemberku Prvič z žičnico na Vogel *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Beneški gradbeni vpliv v Ljubljani Vodilni slovenski katoliški filozof svojega časa Kiparjev posluh za značilnosti mediteranskega okolja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden od pionirjev raketne tehnike Posrednica ruske klasične književnosti Arheološka izkopavanja v Potočki zijalki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Goriški nadškof pridigal v slovenskem jeziku Z znanjem proti ponemčenju Maribora Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« Vodnik dobi spomenik Prekinitev okupatorjevih oskrbovalnih poti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi mestni vodovod Igralka in režiserka ljubljanske Drame Arhitekt in prva montažna stavba pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Organizator gospodarskega življenja v Savinjski dolini Socialni realist Ludvik Mrzel in njegov »Bog v Trbovljah« Sarajevski atentat – povod za izbruh velike vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tehniški genij iz Slovenskih goric Vojaške misije pri slovenskih partizanih Prvi javni nastop predhodnika današnjega Big Banda RTV Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov