Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Uršulinka in pesnica IVANA KREMŽAR, z redovnim imenom mati Elizabeta, je počevala na šoli uršulinskega samostana v Ljubljani in bila tudi redovna predstojnica. Pisala je meditativno religiozno liriko. Njena ritmika je gladka in zvočna, čustvovanje preprosto in iskreno, verske resnice pa izraža na oseben način. Kot eno osrednjih slovenskih religioznih pesnic so jo uvrstili v Antologijo slovenske religiozne lirike. Ivana Kremžar se je rodila na današnji dan leta 1878 v Glincah pri Ljubljani.
—–
Profesor JOŽE RIHAR je leta 1965 postal prvi doktor čebelarstva v tedanji Jugoslaviji in Sloveniji. Celih 43 let je bil predavatelj in prvi redni univerzitetni profesor čebelarstva na ljubljanski univerzi, priznan znanstvenik in ugleden strokovnjak doma in v tujini. V znanstvenoraziskovalnem delu se je posvečal predvsem štirim področjem: čebeljim boleznim, zlasti varozi, selekciji kranjske čebele, preučevanju in napovedovanju gozdnega medenja in uvajanju čebelarjenja v nakladalnem panju.
Bil je tudi prvi Slovenec, ki je predsedoval kakšni delovni skupini v Svetovni čebelarski organizaciji Apimóndiji, v strokovni literaturi pa kot “Riharjevo” imenujejo njegovo izvirno metodo lovilnih plošč za kratkoročno napovedovanje gozdnega medenja. Nenehno je raziskoval, preizkušal, primerjal, ocenjeval in svoja dognanja prenašal v prakso, objavil pa je tudi več kot 660 del, od tega 14 knjig. Od leta 1956 je bil tudi pogost predavatelj čebelarstva v naših radijskih oddajah. Leta 1999 je biotehniška fakulteta v Ljubljani Jožetu Riharju za uspešno pedagoško in znanstvenoraziskovalno delo na področju čebelarstva podelila Jesenkovo priznanje. Rodil se je na današnji dan leta 1914 v Gabrju pri Ljubljani.
—–
Gospodarstvenik LEOPOLD KRESE se je krojaške obrti izučil v Novem mestu, leta 1949 pa končal Višjo politično šolo v Beogradu. Leta 1933 se je vključil v Združeno delavsko sindikalno zvezo Jugoslavije in postal njen glavni tajnik za oblačilno stroko. Po razpadu Jugoslavije je bil najprej aktivist Osvobodilne fronte v Ljubljani, nato pa je odšel v partizane. Poleg tega, da je deloval v Partiji, je bil oktobra leta 1943 tudi delegat Ljubljane na Zboru odposlancev slovenskega naroda v Kočevju. Po osvoboditvi je bil med drugim minister za državne nabave v Ljudski republiki Sloveniji, direktor Gospodarskega razstavišča v Ljubljani, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije in predsednik republiške turistične zveze.
Bil je tudi aktiven športni delavec in po njegovem prizadevanju je Slovenija dobila organizacijo prvih velikih mednarodnih športnih prireditev: svetovno hokejsko prvenstvo ter evropsko in svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju. Za ta prispevek so mu slovenski športniki podelili Bloudkovo nagrado. Leopold Krese se je rodil na današnji dan pred sto leti v Novem mestu.
—–
Kočevski rog je bil izredno pomembno območje za narodnoosvobodilno gibanje na Slovenskem. Več baz je dajalo zavetje vojaškemu in političnemu vodstvu upora proti okupatorju, šolam, delavnicam, tiskarnam, bolnišnicam in ustanovam, pomembnim za vsako državo. V najpomembnejši bazi, Bazi 20, so prvo barako postavili na današnji dan leta 1943, še danes pa je ohranjenih vseh šestindvajset; v njih je jeseni 1944 delovalo okoli 180 ljudi. Baza 20 – edinstveno zgrajen sedež vodstva kakega odporniškega gibanja med drugo svetovno vojno v Evropi – je skupaj s še ohranjenima partizanskima bolnišnicama Jelendol in Zgornji Hrastnik od leta 1952 zavarovana kot kulturni spomenik.
6282 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Uršulinka in pesnica IVANA KREMŽAR, z redovnim imenom mati Elizabeta, je počevala na šoli uršulinskega samostana v Ljubljani in bila tudi redovna predstojnica. Pisala je meditativno religiozno liriko. Njena ritmika je gladka in zvočna, čustvovanje preprosto in iskreno, verske resnice pa izraža na oseben način. Kot eno osrednjih slovenskih religioznih pesnic so jo uvrstili v Antologijo slovenske religiozne lirike. Ivana Kremžar se je rodila na današnji dan leta 1878 v Glincah pri Ljubljani.
—–
Profesor JOŽE RIHAR je leta 1965 postal prvi doktor čebelarstva v tedanji Jugoslaviji in Sloveniji. Celih 43 let je bil predavatelj in prvi redni univerzitetni profesor čebelarstva na ljubljanski univerzi, priznan znanstvenik in ugleden strokovnjak doma in v tujini. V znanstvenoraziskovalnem delu se je posvečal predvsem štirim področjem: čebeljim boleznim, zlasti varozi, selekciji kranjske čebele, preučevanju in napovedovanju gozdnega medenja in uvajanju čebelarjenja v nakladalnem panju.
Bil je tudi prvi Slovenec, ki je predsedoval kakšni delovni skupini v Svetovni čebelarski organizaciji Apimóndiji, v strokovni literaturi pa kot “Riharjevo” imenujejo njegovo izvirno metodo lovilnih plošč za kratkoročno napovedovanje gozdnega medenja. Nenehno je raziskoval, preizkušal, primerjal, ocenjeval in svoja dognanja prenašal v prakso, objavil pa je tudi več kot 660 del, od tega 14 knjig. Od leta 1956 je bil tudi pogost predavatelj čebelarstva v naših radijskih oddajah. Leta 1999 je biotehniška fakulteta v Ljubljani Jožetu Riharju za uspešno pedagoško in znanstvenoraziskovalno delo na področju čebelarstva podelila Jesenkovo priznanje. Rodil se je na današnji dan leta 1914 v Gabrju pri Ljubljani.
—–
Gospodarstvenik LEOPOLD KRESE se je krojaške obrti izučil v Novem mestu, leta 1949 pa končal Višjo politično šolo v Beogradu. Leta 1933 se je vključil v Združeno delavsko sindikalno zvezo Jugoslavije in postal njen glavni tajnik za oblačilno stroko. Po razpadu Jugoslavije je bil najprej aktivist Osvobodilne fronte v Ljubljani, nato pa je odšel v partizane. Poleg tega, da je deloval v Partiji, je bil oktobra leta 1943 tudi delegat Ljubljane na Zboru odposlancev slovenskega naroda v Kočevju. Po osvoboditvi je bil med drugim minister za državne nabave v Ljudski republiki Sloveniji, direktor Gospodarskega razstavišča v Ljubljani, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije in predsednik republiške turistične zveze.
Bil je tudi aktiven športni delavec in po njegovem prizadevanju je Slovenija dobila organizacijo prvih velikih mednarodnih športnih prireditev: svetovno hokejsko prvenstvo ter evropsko in svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju. Za ta prispevek so mu slovenski športniki podelili Bloudkovo nagrado. Leopold Krese se je rodil na današnji dan pred sto leti v Novem mestu.
—–
Kočevski rog je bil izredno pomembno območje za narodnoosvobodilno gibanje na Slovenskem. Več baz je dajalo zavetje vojaškemu in političnemu vodstvu upora proti okupatorju, šolam, delavnicam, tiskarnam, bolnišnicam in ustanovam, pomembnim za vsako državo. V najpomembnejši bazi, Bazi 20, so prvo barako postavili na današnji dan leta 1943, še danes pa je ohranjenih vseh šestindvajset; v njih je jeseni 1944 delovalo okoli 180 ljudi. Baza 20 – edinstveno zgrajen sedež vodstva kakega odporniškega gibanja med drugo svetovno vojno v Evropi – je skupaj s še ohranjenima partizanskima bolnišnicama Jelendol in Zgornji Hrastnik od leta 1952 zavarovana kot kulturni spomenik.
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji
Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«
Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit
Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe
Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko
Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov
Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja
Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Volilni uspeh koroških Slovencev Projekti gradbenika in geomehanika Profesor kemije na ljubljanski univerzi
Avantgardist novomeške pomladi Partizanska ofenziva v podporo zahodnim zaveznikom Velenje postane mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja na gledaliških odrih Predanost gozdovom Blaženi Anton Martin Slomšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Streli na protestnike v Ljubljani Končana poslikava kupole ljubljanske stolnice Prva ženska na Triglavu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graški matematik – ljubitelj kamniško-savinjskih gora »Slike iz vsakdanjega življenja«. Upornik in literat *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zadnji veliki otomanski vojni pohod Med zadružništvom, politiko in gledališčem Podjetnik in ladjar z Reke – častni meščan Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ruške verske igre Uspehi živinorejskega strokovnjaka Jazz na Bledu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Spominska plošča na Prešernovi rojstni hiši Pesmi in povesti vaške učiteljice Po avtocesti od Postojne do Razdrtega *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov