Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

20.04.2015


Datum rojstva  kmečkega  upornika  GREGORJA  KOBALA  ni znan, doma pa naj bi bil iz Podsel pod Mostom na Soči. Skupaj z Ivanom Gradnikom, Lovrom Kraguljem in Martinom Munihom je leta 1713 organiziral tako imenovani veliki tolminski punt. To je bil zadnji večji upor zatiranih slovenskih kmetov proti tedanji zemljiški gospodi oziroma proti novim davščinam. Kljub začetnim uspehom uporniki niso bili kos dobro izurjeni in oboroženi cesarski vojski, ki je prihitela na pomoč preplašeni gosposki. Cesarska vojska je tolminski punt zatrla zelo maščevalno in surovo. Organizatorje so obsodili na smrt; Gregorja Kobala so obglavili na današnji dan leta 1714 v okolici Gorice

—–

 Anton Tomaž Linhart ni napisal le prve slovenske igre in zgodovine, zavzemal se je tudi za splošno izobraževanje. Tako je na današnji dan leta 1787 sestavil  spomenico za obnovitev filozofskih študijev v Ljubljani. Predlagal je, da bi jih celo razširili po zgledu dunajske fakultete. Ker v daljni okolici Ljubljane ni bilo nobene univerze, je bil prepričan, da bi bila njena ustanovitev privlačna tudi za laške in sosednje južnoslovanske dežele. Poleg tega bi Ljubljana potrebovala še vseučilišče za pravne, finančne in politične vede. Zaradi bližine Trsta, kranjskih rudnikov, industrije in trgovine bi bile primerne tudi stolice za jamomerstvo, mehaniko, kemijo in navtiko. Mesto bi imelo po njegovem prepričanju tudi prostor za vse to. Vendar Linhart s spomenico ni veliko dosegel. Cesar je naslednje leto res dovolil obnovo dveh filozofskih letnikov, vendar samo v prejšnjem obsegu.

—–

Tenorist  ATTILIO  PLANINŠEK  je študiral v Trstu, Rimu, Benetkah in Milanu. Po nastopanju v Franciji, Angliji in Švici je leta 1957 prišel v Ljubljano, v šestdesetih letih pa je kot svobodni umetnik nastopal skoraj po vseh jugoslovanskih opernih odrih. Bil je lirski tenor z izredno mehkim in lepo obarvanim glasom, izredno blestečim v višjih legah. Rodil se je na današnji dan leta 1923 v Trstu.

V Črnomlju so na današnji dan pred 70-imi leti iz štirih delovnih bataljonov ustanovili  “gradbeno  brigado”.  Ti bataljoni so bili dotlej v sestavi “Narodnoosvobodilne vojne gradnje” in so od poletja leta 1944 popravljali ceste, zgradili 42 mostov in štiri zasilna letališča. Gradbeno brigado so kmalu preimenovali v “inženirsko”; štela je nekaj več kot tisoč mož. Po osvoboditvi so brigadni minerji odstranili mine z letališča v Polju pri Ljubljani in z železniške postaje v Zalogu ter porušili bunkerje v okolici Ljubljane. Njihovo veliko delo je bila obnova železniške proge Pragersko – Kótoriba: ob pomoči nemških ujetnikov, civilnih delavcev in strokovnjakov so popravili 33 mostov in konec julija progo izročili prometu. Inženirsko birgado so novembra leta 1945 razpustili.


Na današnji dan

6279 epizod

Na današnji dan

6279 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

20.04.2015


Datum rojstva  kmečkega  upornika  GREGORJA  KOBALA  ni znan, doma pa naj bi bil iz Podsel pod Mostom na Soči. Skupaj z Ivanom Gradnikom, Lovrom Kraguljem in Martinom Munihom je leta 1713 organiziral tako imenovani veliki tolminski punt. To je bil zadnji večji upor zatiranih slovenskih kmetov proti tedanji zemljiški gospodi oziroma proti novim davščinam. Kljub začetnim uspehom uporniki niso bili kos dobro izurjeni in oboroženi cesarski vojski, ki je prihitela na pomoč preplašeni gosposki. Cesarska vojska je tolminski punt zatrla zelo maščevalno in surovo. Organizatorje so obsodili na smrt; Gregorja Kobala so obglavili na današnji dan leta 1714 v okolici Gorice

—–

 Anton Tomaž Linhart ni napisal le prve slovenske igre in zgodovine, zavzemal se je tudi za splošno izobraževanje. Tako je na današnji dan leta 1787 sestavil  spomenico za obnovitev filozofskih študijev v Ljubljani. Predlagal je, da bi jih celo razširili po zgledu dunajske fakultete. Ker v daljni okolici Ljubljane ni bilo nobene univerze, je bil prepričan, da bi bila njena ustanovitev privlačna tudi za laške in sosednje južnoslovanske dežele. Poleg tega bi Ljubljana potrebovala še vseučilišče za pravne, finančne in politične vede. Zaradi bližine Trsta, kranjskih rudnikov, industrije in trgovine bi bile primerne tudi stolice za jamomerstvo, mehaniko, kemijo in navtiko. Mesto bi imelo po njegovem prepričanju tudi prostor za vse to. Vendar Linhart s spomenico ni veliko dosegel. Cesar je naslednje leto res dovolil obnovo dveh filozofskih letnikov, vendar samo v prejšnjem obsegu.

—–

Tenorist  ATTILIO  PLANINŠEK  je študiral v Trstu, Rimu, Benetkah in Milanu. Po nastopanju v Franciji, Angliji in Švici je leta 1957 prišel v Ljubljano, v šestdesetih letih pa je kot svobodni umetnik nastopal skoraj po vseh jugoslovanskih opernih odrih. Bil je lirski tenor z izredno mehkim in lepo obarvanim glasom, izredno blestečim v višjih legah. Rodil se je na današnji dan leta 1923 v Trstu.

V Črnomlju so na današnji dan pred 70-imi leti iz štirih delovnih bataljonov ustanovili  “gradbeno  brigado”.  Ti bataljoni so bili dotlej v sestavi “Narodnoosvobodilne vojne gradnje” in so od poletja leta 1944 popravljali ceste, zgradili 42 mostov in štiri zasilna letališča. Gradbeno brigado so kmalu preimenovali v “inženirsko”; štela je nekaj več kot tisoč mož. Po osvoboditvi so brigadni minerji odstranili mine z letališča v Polju pri Ljubljani in z železniške postaje v Zalogu ter porušili bunkerje v okolici Ljubljane. Njihovo veliko delo je bila obnova železniške proge Pragersko – Kótoriba: ob pomoči nemških ujetnikov, civilnih delavcev in strokovnjakov so popravili 33 mostov in konec julija progo izročili prometu. Inženirsko birgado so novembra leta 1945 razpustili.


27.11.2022

29. november - med literarnim in radijskim delom

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


27.11.2022

28. november - pot do prve slovenske univerze

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


24.11.2022

27. november - prvi patentni certifikat v samostojni državi

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


24.11.2022

26. november - Prešernov vrstnik Mariboru namenil škofijski sedež

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


24.11.2022

25. november - začetki letalstva na Slovenskem

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


24.11.2022

24. november - prve hitrostne omejitve na naših cestah

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


23.11.2022

23. november - Dan Rudolfa Maistra

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


21.11.2022

22. november - Ralph Churches in »Vranov let v svobodo«

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


21.11.2022

21. november - prisega slovenske vojske leta 1918

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


13.11.2022

20. november - prvo ime slovanske filologije 19. stoletja

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


13.11.2022

19. november - začetki elektrifikacije pri nas

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


13.11.2022

18. november - kartograf izza kmečke mize

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


13.11.2022

17. november - Kričač, odporniška radijska postaja

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


13.11.2022

16. november - Napoleonovi vojaki s Kranjskega

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


13.11.2022

15. november - začetki rotarijanstva na Slovenskem

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


13.11.2022

14. november - o slovenskem liberalnem prvaku

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


06.11.2022

13. november - Portorož v zgodovinskih virih

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


06.11.2022

12. november - skrivnostna smrt obetavnega pesnika

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


06.11.2022

11. november - tehnik in pionir letalstva

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


06.11.2022

10. november - raziskovalec v botanični vedi

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


Stran 37 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov