Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Datum rojstva kmečkega upornika GREGORJA KOBALA ni znan, doma pa naj bi bil iz Podsel pod Mostom na Soči. Skupaj z Ivanom Gradnikom, Lovrom Kraguljem in Martinom Munihom je leta 1713 organiziral tako imenovani veliki tolminski punt. To je bil zadnji večji upor zatiranih slovenskih kmetov proti tedanji zemljiški gospodi oziroma proti novim davščinam. Kljub začetnim uspehom uporniki niso bili kos dobro izurjeni in oboroženi cesarski vojski, ki je prihitela na pomoč preplašeni gosposki. Cesarska vojska je tolminski punt zatrla zelo maščevalno in surovo. Organizatorje so obsodili na smrt; Gregorja Kobala so obglavili na današnji dan leta 1714 v okolici Gorice
—–
Anton Tomaž Linhart ni napisal le prve slovenske igre in zgodovine, zavzemal se je tudi za splošno izobraževanje. Tako je na današnji dan leta 1787 sestavil spomenico za obnovitev filozofskih študijev v Ljubljani. Predlagal je, da bi jih celo razširili po zgledu dunajske fakultete. Ker v daljni okolici Ljubljane ni bilo nobene univerze, je bil prepričan, da bi bila njena ustanovitev privlačna tudi za laške in sosednje južnoslovanske dežele. Poleg tega bi Ljubljana potrebovala še vseučilišče za pravne, finančne in politične vede. Zaradi bližine Trsta, kranjskih rudnikov, industrije in trgovine bi bile primerne tudi stolice za jamomerstvo, mehaniko, kemijo in navtiko. Mesto bi imelo po njegovem prepričanju tudi prostor za vse to. Vendar Linhart s spomenico ni veliko dosegel. Cesar je naslednje leto res dovolil obnovo dveh filozofskih letnikov, vendar samo v prejšnjem obsegu.
—–
Tenorist ATTILIO PLANINŠEK je študiral v Trstu, Rimu, Benetkah in Milanu. Po nastopanju v Franciji, Angliji in Švici je leta 1957 prišel v Ljubljano, v šestdesetih letih pa je kot svobodni umetnik nastopal skoraj po vseh jugoslovanskih opernih odrih. Bil je lirski tenor z izredno mehkim in lepo obarvanim glasom, izredno blestečim v višjih legah. Rodil se je na današnji dan leta 1923 v Trstu.
V Črnomlju so na današnji dan pred 70-imi leti iz štirih delovnih bataljonov ustanovili “gradbeno brigado”. Ti bataljoni so bili dotlej v sestavi “Narodnoosvobodilne vojne gradnje” in so od poletja leta 1944 popravljali ceste, zgradili 42 mostov in štiri zasilna letališča. Gradbeno brigado so kmalu preimenovali v “inženirsko”; štela je nekaj več kot tisoč mož. Po osvoboditvi so brigadni minerji odstranili mine z letališča v Polju pri Ljubljani in z železniške postaje v Zalogu ter porušili bunkerje v okolici Ljubljane. Njihovo veliko delo je bila obnova železniške proge Pragersko – Kótoriba: ob pomoči nemških ujetnikov, civilnih delavcev in strokovnjakov so popravili 33 mostov in konec julija progo izročili prometu. Inženirsko birgado so novembra leta 1945 razpustili.
6245 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Datum rojstva kmečkega upornika GREGORJA KOBALA ni znan, doma pa naj bi bil iz Podsel pod Mostom na Soči. Skupaj z Ivanom Gradnikom, Lovrom Kraguljem in Martinom Munihom je leta 1713 organiziral tako imenovani veliki tolminski punt. To je bil zadnji večji upor zatiranih slovenskih kmetov proti tedanji zemljiški gospodi oziroma proti novim davščinam. Kljub začetnim uspehom uporniki niso bili kos dobro izurjeni in oboroženi cesarski vojski, ki je prihitela na pomoč preplašeni gosposki. Cesarska vojska je tolminski punt zatrla zelo maščevalno in surovo. Organizatorje so obsodili na smrt; Gregorja Kobala so obglavili na današnji dan leta 1714 v okolici Gorice
—–
Anton Tomaž Linhart ni napisal le prve slovenske igre in zgodovine, zavzemal se je tudi za splošno izobraževanje. Tako je na današnji dan leta 1787 sestavil spomenico za obnovitev filozofskih študijev v Ljubljani. Predlagal je, da bi jih celo razširili po zgledu dunajske fakultete. Ker v daljni okolici Ljubljane ni bilo nobene univerze, je bil prepričan, da bi bila njena ustanovitev privlačna tudi za laške in sosednje južnoslovanske dežele. Poleg tega bi Ljubljana potrebovala še vseučilišče za pravne, finančne in politične vede. Zaradi bližine Trsta, kranjskih rudnikov, industrije in trgovine bi bile primerne tudi stolice za jamomerstvo, mehaniko, kemijo in navtiko. Mesto bi imelo po njegovem prepričanju tudi prostor za vse to. Vendar Linhart s spomenico ni veliko dosegel. Cesar je naslednje leto res dovolil obnovo dveh filozofskih letnikov, vendar samo v prejšnjem obsegu.
—–
Tenorist ATTILIO PLANINŠEK je študiral v Trstu, Rimu, Benetkah in Milanu. Po nastopanju v Franciji, Angliji in Švici je leta 1957 prišel v Ljubljano, v šestdesetih letih pa je kot svobodni umetnik nastopal skoraj po vseh jugoslovanskih opernih odrih. Bil je lirski tenor z izredno mehkim in lepo obarvanim glasom, izredno blestečim v višjih legah. Rodil se je na današnji dan leta 1923 v Trstu.
V Črnomlju so na današnji dan pred 70-imi leti iz štirih delovnih bataljonov ustanovili “gradbeno brigado”. Ti bataljoni so bili dotlej v sestavi “Narodnoosvobodilne vojne gradnje” in so od poletja leta 1944 popravljali ceste, zgradili 42 mostov in štiri zasilna letališča. Gradbeno brigado so kmalu preimenovali v “inženirsko”; štela je nekaj več kot tisoč mož. Po osvoboditvi so brigadni minerji odstranili mine z letališča v Polju pri Ljubljani in z železniške postaje v Zalogu ter porušili bunkerje v okolici Ljubljane. Njihovo veliko delo je bila obnova železniške proge Pragersko – Kótoriba: ob pomoči nemških ujetnikov, civilnih delavcev in strokovnjakov so popravili 33 mostov in konec julija progo izročili prometu. Inženirsko birgado so novembra leta 1945 razpustili.
Naša prva koncertna pevka in pedagoginja Podpornica začetkov tekmovalnega smučanja na Gorenjskem Izgon nemškega prebivalstva iz Apaške doline
Prvo slovensko delavsko društvo v Trstu Likovna ustvarjalka v mestu pod vrhovi Andov Praznik slovenskega vojaškega letalstva
Avtor prvega slovenskega strokovnega medicinskega dela Pevka ljubljanskega opernega zbora Popotniška in počitniška organizacija za mlade
Projektant prve železnice čez slovensko ozemlje Kongres za ohranitev absolutistične oblasti vladarjev Slikarsko izhodišče v realistični tradiciji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden ustanoviteljev in mecenov prve slovenske javne knjižnice Mojster balad in romanc Dražgoška bitka
Filozofska antropologija sodobnega človeka Ponovljeno ljudsko štetje v Trstu Koper spet postane sedež škofije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zobozdravnik, skladatelj in pevovodja Preporodovci za neodvisno in svobodno državo Anglo-ameriško bombardiranje Maribora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikarski duh barvnega realizma in intimizma Zadnja plovba samotnega pomorščaka Celovški radio spregovori slovensko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetnik novoromantičnih slogovnih smeri v glasbi Ljubljana dobi Splošno žensko društvo Socialni realist izpod Pohorja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zaslužen za slovenščino v srednjih šolah Dejavna učiteljska moč Dramatik in socialna vprašanja
Ob Cankarju najizrazitejši novelist Društveno povezovanje koroških Slovencev Verigarji – naša prva poštna znamka
Za prvo slovensko gimnazijo v Gorici Časopis »Naprej« zoper germanizacijo »Slovenka« – za žensko enakopravnost
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Podpredsednik Narodnega sveta v Mariboru Novelist kmečkega sveta Agronom zasnoval vinske kleti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pozabljen korak k rabi poštnih znamk Metodik pouka geografije Fizik, navdušen za astronomijo
Zasluge za razvoj družinskega prava Uzakonjen 8-urni delavnik Vlada potrdi predlog o ustanovitvi Slovenske filharmonije
Partizanska bolnica Pavla Ljubljana dobi drugo povojno poklicno gledališče Odprli 32 kilometrov prve slovenske avtomobilske ceste *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prispevek k razvoju baletne umetnosti Pomemben glasbeni pedagog in publicist Ko Boris Pahor ni smel v Ljubljano *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Boljševik iz Slovenskih goric V smrt zaradi slovenskega petja Elektrifikacija slovenske železniške diagonale *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Načrt o preureditvi habsburške monarhije Cerkveni slikar 19. stoletja Naš prvi smučarski sodnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov