Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
JANEZ LEVEC je leta 1876 maturiral na ljubljanskem učiteljišču. Poučeval je v kar nekaj slovenskih krajih, pozneje pa postal upravitelj Četrte deške osnovne šole na Prulah v Ljubljani. Leta 1911 je bila tej šoli priključena na novo ustanovljena pomožna šola. Levec se je posvetil delovanju pomožnega šolstva in to šolo razširil v šestrazrednico s posebnim pripravljalnim razredom. Sam je prevzel predmet psihofiziologija govora in pisanja. Vse govorne motnje in ovire je do potankosti znanstveno preučil in sam izdelal skice, potrebne za pouk. Napisal je tudi knjigo »Lepopis« in dal v njej v tedanjem času dragocena navodila za pouk tega predmeta. Menil je, da je zelo pomembno učence naučiti tudi lepega pisanja. Janez Levec se je rodil na današnji dan pred 160-imi leti v Radomljah pri Kamniku.
—–
Velikan slovenske književnosti – pesnik, pisatelj in dramatik IVAN CANKAR se je rodil na današnji dan leta 1876 na klancu siromakov na Vrhniki. Sprva je pisal pesmi; njegova zbirka »Erotika« pomeni poleg Župančičeve »Čaše opojnosti« uvod v slovensko moderno. Pozneje se je posvetil predvsem prozi in dramatiki. Domala vse življenje je živel v sporu s slovensko družbo, njeno politiko, nemoralo in lažnimi literati. Cankarjeva številna prozna dela izpričujejo pisateljevo videnje tedanje slovenske družbe. Omenimo »Hlapca Jerneja«, »Hišo Marije Pomočnice«, »Podobe iz sanj« in »Belo krizantemo«.
Leta 1902 je izšel Cankarjev najobsežnejši roman »Na klancu«, delo, ki si ga je zamislil kot spomenik svoji materi; v njem je upodobil njeno življenje, družino in svojo mladost na širšem simboličnem ozadju proletarskega življenja. Bil je tudi izreden mojster črtic. Najprej je pisal po zgledu poetičnega realizma in naturalizma. Ivana Cankarja štejemo za našega najpomembnejšega dramatika. Njegove drame »Hlapci«, »Kralj na Betajnovi«, »Za narodov blagor« in »Pohujšanje v dolini šentflorjanski« sodijo v vrh slovenske dramske ustvarjalnosti.
—–
Na današnji dan leta 1888 se je v Brežicah rodil politik JAKOB ŽORGA. Po šolanju na obrtni šoli na Dunaju je bil kurjač in strojevodja na železnici v Ljubljani. Aprila leta 1920 je bil med voditelji železničarske stavke v Sloveniji in zato odpuščen iz službe. Kot eden izmed ustanoviteljev komunistične stranke v Sloveniji se je leta 1928 udeležil 6. kongresa komunistične internacionale v Moskvi. Že pred začetkom druge svetovne vojne je bil zaradi političnega delovanja zaprt, leta 1942 pa so ga nemški okupatorji iz kaznilnice v Nišu odpeljali v taborišče na Banjici in ga tam usmrtili. Jakob Žorga se je v svojem političnem delovanju zavzemal za enotnost stranke in zagovarjal protifrakcijsko politiko v Komunistični partiji Jugoslavije.
6282 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
JANEZ LEVEC je leta 1876 maturiral na ljubljanskem učiteljišču. Poučeval je v kar nekaj slovenskih krajih, pozneje pa postal upravitelj Četrte deške osnovne šole na Prulah v Ljubljani. Leta 1911 je bila tej šoli priključena na novo ustanovljena pomožna šola. Levec se je posvetil delovanju pomožnega šolstva in to šolo razširil v šestrazrednico s posebnim pripravljalnim razredom. Sam je prevzel predmet psihofiziologija govora in pisanja. Vse govorne motnje in ovire je do potankosti znanstveno preučil in sam izdelal skice, potrebne za pouk. Napisal je tudi knjigo »Lepopis« in dal v njej v tedanjem času dragocena navodila za pouk tega predmeta. Menil je, da je zelo pomembno učence naučiti tudi lepega pisanja. Janez Levec se je rodil na današnji dan pred 160-imi leti v Radomljah pri Kamniku.
—–
Velikan slovenske književnosti – pesnik, pisatelj in dramatik IVAN CANKAR se je rodil na današnji dan leta 1876 na klancu siromakov na Vrhniki. Sprva je pisal pesmi; njegova zbirka »Erotika« pomeni poleg Župančičeve »Čaše opojnosti« uvod v slovensko moderno. Pozneje se je posvetil predvsem prozi in dramatiki. Domala vse življenje je živel v sporu s slovensko družbo, njeno politiko, nemoralo in lažnimi literati. Cankarjeva številna prozna dela izpričujejo pisateljevo videnje tedanje slovenske družbe. Omenimo »Hlapca Jerneja«, »Hišo Marije Pomočnice«, »Podobe iz sanj« in »Belo krizantemo«.
Leta 1902 je izšel Cankarjev najobsežnejši roman »Na klancu«, delo, ki si ga je zamislil kot spomenik svoji materi; v njem je upodobil njeno življenje, družino in svojo mladost na širšem simboličnem ozadju proletarskega življenja. Bil je tudi izreden mojster črtic. Najprej je pisal po zgledu poetičnega realizma in naturalizma. Ivana Cankarja štejemo za našega najpomembnejšega dramatika. Njegove drame »Hlapci«, »Kralj na Betajnovi«, »Za narodov blagor« in »Pohujšanje v dolini šentflorjanski« sodijo v vrh slovenske dramske ustvarjalnosti.
—–
Na današnji dan leta 1888 se je v Brežicah rodil politik JAKOB ŽORGA. Po šolanju na obrtni šoli na Dunaju je bil kurjač in strojevodja na železnici v Ljubljani. Aprila leta 1920 je bil med voditelji železničarske stavke v Sloveniji in zato odpuščen iz službe. Kot eden izmed ustanoviteljev komunistične stranke v Sloveniji se je leta 1928 udeležil 6. kongresa komunistične internacionale v Moskvi. Že pred začetkom druge svetovne vojne je bil zaradi političnega delovanja zaprt, leta 1942 pa so ga nemški okupatorji iz kaznilnice v Nišu odpeljali v taborišče na Banjici in ga tam usmrtili. Jakob Žorga se je v svojem političnem delovanju zavzemal za enotnost stranke in zagovarjal protifrakcijsko politiko v Komunistični partiji Jugoslavije.
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji
Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«
Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit
Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe
Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko
Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov
Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja
Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Volilni uspeh koroških Slovencev Projekti gradbenika in geomehanika Profesor kemije na ljubljanski univerzi
Avantgardist novomeške pomladi Partizanska ofenziva v podporo zahodnim zaveznikom Velenje postane mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja na gledaliških odrih Predanost gozdovom Blaženi Anton Martin Slomšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Streli na protestnike v Ljubljani Končana poslikava kupole ljubljanske stolnice Prva ženska na Triglavu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graški matematik – ljubitelj kamniško-savinjskih gora »Slike iz vsakdanjega življenja«. Upornik in literat *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zadnji veliki otomanski vojni pohod Med zadružništvom, politiko in gledališčem Podjetnik in ladjar z Reke – častni meščan Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ruške verske igre Uspehi živinorejskega strokovnjaka Jazz na Bledu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Spominska plošča na Prešernovi rojstni hiši Pesmi in povesti vaške učiteljice Po avtocesti od Postojne do Razdrtega *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov