Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1717 se je na Dunaju rodila češka in ogrska kraljica, avstrijska nadvojvodinja MARIJA TEREZIJA. Po smrti Karla VI. je na podlagi pragmatične sankcije leta 1740 prevzela oblast v habsburških dednih deželah. S prevzemom vladavine se je začela tudi avstrijska nasledstvena vojna. Ta je razkrila vrsto slabosti in spodbudila tako imenovane terezijanske reforme v upravi, sodstvu, davčnem sistemu, vojski in šolstvu. Cilji reform so bili povečati državne dohodke, centralizirati državo in povečati njeno učinkovitost. Za Slovence so te reforme pomembne, saj sta se z njimi za nas začela tako imenovana moderna doba in slovenski narodni prerod.
—–
Na današnji dan pred 220-imi leti se je v Kobeliarovem na Slovaškem rodil filolog in zgodovinar PAVOL JOSEF ŠAFARIK, glavni predstavnik češke in slovaške slavistike. Med drugim je bil profesor v Novem Sadu, nazadnje pa ravnatelj Univerzitetne knjižnice v Pragi. Od leta 1818 je bil v stikih z našim jezikoslovcem Jernejem Kopitarjem, od katerega je dobil večino gradiva za slovenski del svojega zgodovinskega prikaza slovanskih jezikov in literature. Dopisoval si je tudi z mnogimi drugimi slovenskimi sodobniki in pri njih zbiral zgodovinsko in zemljepisno gradivo o slovenskih deželah, ki ga je uporabljal v člankih in obširnejših publikacijah. Sicer pa so bila dela Pavla Josefa Šafarika med slovenskimi izobraženci zaradi znanstvene in buditeljske vrednosti znana in cenjena.
—–
IVAN ŠAŠELJ je bil leta 1883 v Ljubljani posvečen v duhovnika, pozneje pa je postal župni upravitelj na Otočcu in župnik v Adlešičih. Raziskoval je cerkveno in krajevno zgodovino ter predvsem v Beli krajini zapisoval ljudsko izročilo (pregovore), za Deželni muzej v Ljubljani pa je zbiral ljudska oblačila, vezenine in druge predmete. Ivan Šašelj se je rodil na današnji dan leta 1859 v Mokronogu.
—–
Arhitekt LÁSZLÓ TAKÁCS se je rodil na današnji dan leta 1880 v Murski Soboti. Študiral je na likovni akademiji v Budimpešti, pozneje pa je bil vodja zidave parlamenta v tej prestolnici. V Pomurju, zlasti v Murski Soboti – predvsem z arhitekturno zasnovo takratne Glavne ulice – je pomembno vplival na nadaljnje oblikovanje mestnega videza. Najpomembnejše delo Laszla Takacsa, nova župna cerkev v Murski Soboti, se slogovno naslanja na romansko arhitekturo, v oblikovanju detajlov in dekoracij pa kaže secesijske značilnosti.
—–
Na današnji dan leta 1942 se je v Domžalah rodila radijska napovedovalka in pesnica ANICA GLADEK. Izza mikrofonov Radia Ljubljana, pozneje Radia Slovenija, je 28 let napovedovala, brala in vodila oddaje. A ni samo brala o poeziji, pač pa je pesmi pisala tudi sama. Objavljala jih je v literarnih revijah, radijskih nokturnih in leta 2008 v zbirki »Misli vasujejo«. Predlani je posthumno izšla še zbirka njenih pesmi z naslovom »Bolj v senci kot na soncu«.
6245 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan leta 1717 se je na Dunaju rodila češka in ogrska kraljica, avstrijska nadvojvodinja MARIJA TEREZIJA. Po smrti Karla VI. je na podlagi pragmatične sankcije leta 1740 prevzela oblast v habsburških dednih deželah. S prevzemom vladavine se je začela tudi avstrijska nasledstvena vojna. Ta je razkrila vrsto slabosti in spodbudila tako imenovane terezijanske reforme v upravi, sodstvu, davčnem sistemu, vojski in šolstvu. Cilji reform so bili povečati državne dohodke, centralizirati državo in povečati njeno učinkovitost. Za Slovence so te reforme pomembne, saj sta se z njimi za nas začela tako imenovana moderna doba in slovenski narodni prerod.
—–
Na današnji dan pred 220-imi leti se je v Kobeliarovem na Slovaškem rodil filolog in zgodovinar PAVOL JOSEF ŠAFARIK, glavni predstavnik češke in slovaške slavistike. Med drugim je bil profesor v Novem Sadu, nazadnje pa ravnatelj Univerzitetne knjižnice v Pragi. Od leta 1818 je bil v stikih z našim jezikoslovcem Jernejem Kopitarjem, od katerega je dobil večino gradiva za slovenski del svojega zgodovinskega prikaza slovanskih jezikov in literature. Dopisoval si je tudi z mnogimi drugimi slovenskimi sodobniki in pri njih zbiral zgodovinsko in zemljepisno gradivo o slovenskih deželah, ki ga je uporabljal v člankih in obširnejših publikacijah. Sicer pa so bila dela Pavla Josefa Šafarika med slovenskimi izobraženci zaradi znanstvene in buditeljske vrednosti znana in cenjena.
—–
IVAN ŠAŠELJ je bil leta 1883 v Ljubljani posvečen v duhovnika, pozneje pa je postal župni upravitelj na Otočcu in župnik v Adlešičih. Raziskoval je cerkveno in krajevno zgodovino ter predvsem v Beli krajini zapisoval ljudsko izročilo (pregovore), za Deželni muzej v Ljubljani pa je zbiral ljudska oblačila, vezenine in druge predmete. Ivan Šašelj se je rodil na današnji dan leta 1859 v Mokronogu.
—–
Arhitekt LÁSZLÓ TAKÁCS se je rodil na današnji dan leta 1880 v Murski Soboti. Študiral je na likovni akademiji v Budimpešti, pozneje pa je bil vodja zidave parlamenta v tej prestolnici. V Pomurju, zlasti v Murski Soboti – predvsem z arhitekturno zasnovo takratne Glavne ulice – je pomembno vplival na nadaljnje oblikovanje mestnega videza. Najpomembnejše delo Laszla Takacsa, nova župna cerkev v Murski Soboti, se slogovno naslanja na romansko arhitekturo, v oblikovanju detajlov in dekoracij pa kaže secesijske značilnosti.
—–
Na današnji dan leta 1942 se je v Domžalah rodila radijska napovedovalka in pesnica ANICA GLADEK. Izza mikrofonov Radia Ljubljana, pozneje Radia Slovenija, je 28 let napovedovala, brala in vodila oddaje. A ni samo brala o poeziji, pač pa je pesmi pisala tudi sama. Objavljala jih je v literarnih revijah, radijskih nokturnih in leta 2008 v zbirki »Misli vasujejo«. Predlani je posthumno izšla še zbirka njenih pesmi z naslovom »Bolj v senci kot na soncu«.
Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji
Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«
Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit
Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe
Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko
Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov
Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja
Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Volilni uspeh koroških Slovencev Projekti gradbenika in geomehanika Profesor kemije na ljubljanski univerzi
Avantgardist novomeške pomladi Partizanska ofenziva v podporo zahodnim zaveznikom Velenje postane mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja na gledaliških odrih Predanost gozdovom Blaženi Anton Martin Slomšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Streli na protestnike v Ljubljani Končana poslikava kupole ljubljanske stolnice Prva ženska na Triglavu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graški matematik – ljubitelj kamniško-savinjskih gora »Slike iz vsakdanjega življenja«. Upornik in literat *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov