Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1861 se je rodil slikar FERDO VESEL. Študij je začel na dunajski akademiji, končal pa na münchenski s specialko leta 1893. Izhodišče in stalnica njegovega slikarstva je bil realizem, vendar je pod vplivom impresionizma poskušal slikam vdahniti razpoloženje in v njih izpovedati osebno videnje slikarskega predmeta. Ferdo Vesel je veliko eksperimentiral s tehnikami, največ pa je slikal v olju, predvsem pokrajine, portrete in tihožitja.
——
Tenorist, operni in koncertni pevec ter pedagog ADO DARIAN je študiral je na dunajskem Novem konservatoriju, v času med svetovnima vojnama pa se je uveljavil v številnih evropskih središčih. Največ je nastopal v Hamburgu, Leipzigu, Pragi, Baslu, Berlinu in Köbenhavnu. V Ljubljani je prvič gostoval leta 1925, za stalno pa se je naselil v njej leta 1940, ko je prevzel mesto glavnega tajnika Slovenskega narodnega gledališča. Kot tenorist je bil pevsko zanesljiv in igralsko prepričljiv interpret, kot pedagog pa je vzgojil veliko izvrstnih slovenskih opernih pevcev. Ado Darian se je rodil na današnji dan pred 120-imi leti v Bistrici ob Sotli.
—–
Zgodovinar ANTON KROŠL se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Brežicah. Po doktoratu iz zgodovine se je izpopolnjeval v Franciji. Poučeval je na trgovskih srednjih šolah, pozneje pa je ustanovil svojo lastno zasebno trgovsko šolo. Bil je prvi slovenski avtor, ki se je v učbenikih posebej posvetil zgodovini trgovine. Na podlagi obsežnega arhivskega gradiva, sicer brez spisov za briksenško posest – ti mu tedaj niso bili dostopni – je zgodovinar Anton Krošl natančno preučil potek in rezultate zemljiške odveze na Kranjskem.
Junija leta 1980 je šest slovenskih razumnikov dalo pobudo za novo revijo, ki bi se ukvarjala z narodnostnimi vprašanji Slovencev. Pobudo je podpisalo šestdeset vidnih kulturnikov. Akt o ustanovitvi »Nove revije« je bil sprejet novembra 1981, naslednje leto marca pa so zanjo odobrili finančna sredstva. Tako je prva številka »mesečnika za kulturo Nova revija« izšla maja leta 1982. leta. Revija je bila nenehno deležna napadov v Sloveniji in Jugoslaviji, češ da prestopa okvire programske zasnove, da uvaja grupaštvo in ideološko monolitnost in da je to v neskladju s politiko Socialistične zveze in socializma sploh, ter podobno.
Vrh napadov je revija doživela po izidu razvpite 57. številke februarja 1987, ko je objavila šestnajst prispevkov za slovenski nacionalni program. Od marca do junija istega leta je po besedah tedanjega urednika Dimitrija Rupla proti »Novi reviji« in avtorjem potekala mračnjaška politična gonja; oblastnikom se je posrečilo, da so odstranili nekatere sodelavce, revije pa jim ni uspelo ukiniti.
—–
Papež Janez Pavel II. je med svojim nekaj manj kot tri desetletja dolgim pontifikatom na sto sedmih potovanjih obiskal kar 127 držav. V Sloveniji je bil dvakrat: na prvi, tridnevni pastoralni in državniški obisk je prišel leta 2003 in imel kar osem javnih nagovorov. V Postojni ga je prav na njegov 76. rojstni dan poslušalo več kot dvesto tisoč ljudi. Drugič je Slovenijo obiskal 9. septembra leta 1999, ko je v Mariboru za blaženega razglasil škofa Antona Martina Slomška.
Karol Wojtyla, papež Janez Pavel II., se je rodil na današnji dan leta 1920 v Wadowicah blizu Krakova na Poljskem.
6282 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan leta 1861 se je rodil slikar FERDO VESEL. Študij je začel na dunajski akademiji, končal pa na münchenski s specialko leta 1893. Izhodišče in stalnica njegovega slikarstva je bil realizem, vendar je pod vplivom impresionizma poskušal slikam vdahniti razpoloženje in v njih izpovedati osebno videnje slikarskega predmeta. Ferdo Vesel je veliko eksperimentiral s tehnikami, največ pa je slikal v olju, predvsem pokrajine, portrete in tihožitja.
——
Tenorist, operni in koncertni pevec ter pedagog ADO DARIAN je študiral je na dunajskem Novem konservatoriju, v času med svetovnima vojnama pa se je uveljavil v številnih evropskih središčih. Največ je nastopal v Hamburgu, Leipzigu, Pragi, Baslu, Berlinu in Köbenhavnu. V Ljubljani je prvič gostoval leta 1925, za stalno pa se je naselil v njej leta 1940, ko je prevzel mesto glavnega tajnika Slovenskega narodnega gledališča. Kot tenorist je bil pevsko zanesljiv in igralsko prepričljiv interpret, kot pedagog pa je vzgojil veliko izvrstnih slovenskih opernih pevcev. Ado Darian se je rodil na današnji dan pred 120-imi leti v Bistrici ob Sotli.
—–
Zgodovinar ANTON KROŠL se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Brežicah. Po doktoratu iz zgodovine se je izpopolnjeval v Franciji. Poučeval je na trgovskih srednjih šolah, pozneje pa je ustanovil svojo lastno zasebno trgovsko šolo. Bil je prvi slovenski avtor, ki se je v učbenikih posebej posvetil zgodovini trgovine. Na podlagi obsežnega arhivskega gradiva, sicer brez spisov za briksenško posest – ti mu tedaj niso bili dostopni – je zgodovinar Anton Krošl natančno preučil potek in rezultate zemljiške odveze na Kranjskem.
Junija leta 1980 je šest slovenskih razumnikov dalo pobudo za novo revijo, ki bi se ukvarjala z narodnostnimi vprašanji Slovencev. Pobudo je podpisalo šestdeset vidnih kulturnikov. Akt o ustanovitvi »Nove revije« je bil sprejet novembra 1981, naslednje leto marca pa so zanjo odobrili finančna sredstva. Tako je prva številka »mesečnika za kulturo Nova revija« izšla maja leta 1982. leta. Revija je bila nenehno deležna napadov v Sloveniji in Jugoslaviji, češ da prestopa okvire programske zasnove, da uvaja grupaštvo in ideološko monolitnost in da je to v neskladju s politiko Socialistične zveze in socializma sploh, ter podobno.
Vrh napadov je revija doživela po izidu razvpite 57. številke februarja 1987, ko je objavila šestnajst prispevkov za slovenski nacionalni program. Od marca do junija istega leta je po besedah tedanjega urednika Dimitrija Rupla proti »Novi reviji« in avtorjem potekala mračnjaška politična gonja; oblastnikom se je posrečilo, da so odstranili nekatere sodelavce, revije pa jim ni uspelo ukiniti.
—–
Papež Janez Pavel II. je med svojim nekaj manj kot tri desetletja dolgim pontifikatom na sto sedmih potovanjih obiskal kar 127 držav. V Sloveniji je bil dvakrat: na prvi, tridnevni pastoralni in državniški obisk je prišel leta 2003 in imel kar osem javnih nagovorov. V Postojni ga je prav na njegov 76. rojstni dan poslušalo več kot dvesto tisoč ljudi. Drugič je Slovenijo obiskal 9. septembra leta 1999, ko je v Mariboru za blaženega razglasil škofa Antona Martina Slomška.
Karol Wojtyla, papež Janez Pavel II., se je rodil na današnji dan leta 1920 v Wadowicah blizu Krakova na Poljskem.
Avgust Jenko - Kládivar med Preporodovci Ciril Žebot in pobuda povezovanja evropskih narodov med nemškim in ruskim območjem Marijan Kramberger »Lovec na homokumulate« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenska zastava nad ljubljansko gostilno Zlata zvezda Vojna zaprla gledališče Slovenski letalski stotnik Miha Klavora – branilec neba nad Beogradom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najbogatejši Slovenec Josip Gorup izdatno podpiral pesnika Simona Gregorčiča Ema Starc - ena vodilnih igralk medvojnega gledališča Jutro cvetne nedelje prineslo vojno *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikar Franjo Golob – eden prvih talcev na Slovenskem Marija Ilc (sestra Vendelina) - redovnica in kuharska mojstrica Sergij Vilfan, pomembno delo pravnega zgodovinarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški časnikar in pesnik Lipe Haderlap Prva tehnična raba električne energije pri nas Vladimir Trampuž, začetnik slovenske ginekološke endokrinologije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Rudolf Marc, eden izmed ustanoviteljev tržaške Slovenske demokratične zveze Igor Pretnar, režiser z izkušnjo moskovske šole Branko Gombač, prvi organizator srečanja slovenskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovaški geolog Dionyz Štur raziskuje po Kranjskem in Štajerskem “Slovenski narod”, vodilno slovensko liberalno glasilo, pred prvo svetovno vojno Ladjarska delniška družba z imenom Oceania *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vuzemski ali velikonočni ponedeljek Tone Seliškar - od socialnega ekspresionizma k novi stvarnosti Prvi samostojni proračun Republike Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Verski praznik na prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni Naša najvplivnejša pesnica z začetka 20. stoletja "Ne topovska krogla z laškega − »izpodnebnik« z vesolja" Ljudsko štetje leta 1931 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ognjena katastrofa prizadela Tržič Slikarska družina Koželj iz Kamnika Temelji sodobne patronažne zdravstvene nege pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Santorio Santorio - inovator v zdravstvu 17. stoletja Franc Hladnik - ustanovitelj ljubljanskega botaničnega vrta Tragična nesreča spodbudila organizirano reševanje v gorah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Rapoc – »gospodarska uspešnost je pogoj za neodvisnost družbe« Josip Mantuani, zbiralec gradiva za slovensko glasbeno zgodovino Branislava Sušnik, antropologinja v Latinski Ameriki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jan Plestenjak in trpke zgodbe iz škofjeloškega hribovskega okolja Ciril Praček, eden naših prvih tekmovalcev v alpskem smučanju Nasledstvo tradicije predvojnega Akademskega študentskega moškega pevskega zbora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Mencinger - z dobrodušnim humorjem o kulturnih in družbenih razmerah Jože Felc - psihiater, pesnik in pripovednik Poraz italijanske okupacijske vojske v Jelenovem Žlebu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Marija Schemerl, gradbeni strokovnjak 18. stoletja Dr. Franc Kovačič, osrednja osebnost znanstvenega Maribora prve polovice 20. stoletja Prvo veliko mednarodno tekmovanje v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Gregor Somer »vzorni učitelj« na Koroškem Manko Golar in »Okrogle o Veržéncih« Pravna podlaga za nasilno mobilizacijo slovenskih fantov v nemško armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Vega, matematik, ki je prispeval k znanstveni revoluciji Zgodovinarka filozofije Alma Sodnik Gabrijel Tomažič, raziskovalec travniških rastlinskih združb in borovih gozdov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Codelli - izumitelj iz Ljubljane Fizik Gvido Pregl in raziskave reaktorjev Pomembna vojaška vaja marca 1991 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Slatkonja dunajski škof slovenskega rodu Janko Glazer, lirik domače pokrajine – pesnik Pohorja Milena Godina - od mariborskega do skopskega gledališča in nazaj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Wagner in začetki sistematičnega opazovanja vremena Antologijska dela Primoža Ramovša Dušan Pirjevec - raziskovalec slovenske moderne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov