Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1861 se je rodil slikar FERDO VESEL. Študij je začel na dunajski akademiji, končal pa na münchenski s specialko leta 1893. Izhodišče in stalnica njegovega slikarstva je bil realizem, vendar je pod vplivom impresionizma poskušal slikam vdahniti razpoloženje in v njih izpovedati osebno videnje slikarskega predmeta. Ferdo Vesel je veliko eksperimentiral s tehnikami, največ pa je slikal v olju, predvsem pokrajine, portrete in tihožitja.
——
Tenorist, operni in koncertni pevec ter pedagog ADO DARIAN je študiral je na dunajskem Novem konservatoriju, v času med svetovnima vojnama pa se je uveljavil v številnih evropskih središčih. Največ je nastopal v Hamburgu, Leipzigu, Pragi, Baslu, Berlinu in Köbenhavnu. V Ljubljani je prvič gostoval leta 1925, za stalno pa se je naselil v njej leta 1940, ko je prevzel mesto glavnega tajnika Slovenskega narodnega gledališča. Kot tenorist je bil pevsko zanesljiv in igralsko prepričljiv interpret, kot pedagog pa je vzgojil veliko izvrstnih slovenskih opernih pevcev. Ado Darian se je rodil na današnji dan pred 120-imi leti v Bistrici ob Sotli.
—–
Zgodovinar ANTON KROŠL se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Brežicah. Po doktoratu iz zgodovine se je izpopolnjeval v Franciji. Poučeval je na trgovskih srednjih šolah, pozneje pa je ustanovil svojo lastno zasebno trgovsko šolo. Bil je prvi slovenski avtor, ki se je v učbenikih posebej posvetil zgodovini trgovine. Na podlagi obsežnega arhivskega gradiva, sicer brez spisov za briksenško posest – ti mu tedaj niso bili dostopni – je zgodovinar Anton Krošl natančno preučil potek in rezultate zemljiške odveze na Kranjskem.
Junija leta 1980 je šest slovenskih razumnikov dalo pobudo za novo revijo, ki bi se ukvarjala z narodnostnimi vprašanji Slovencev. Pobudo je podpisalo šestdeset vidnih kulturnikov. Akt o ustanovitvi »Nove revije« je bil sprejet novembra 1981, naslednje leto marca pa so zanjo odobrili finančna sredstva. Tako je prva številka »mesečnika za kulturo Nova revija« izšla maja leta 1982. leta. Revija je bila nenehno deležna napadov v Sloveniji in Jugoslaviji, češ da prestopa okvire programske zasnove, da uvaja grupaštvo in ideološko monolitnost in da je to v neskladju s politiko Socialistične zveze in socializma sploh, ter podobno.
Vrh napadov je revija doživela po izidu razvpite 57. številke februarja 1987, ko je objavila šestnajst prispevkov za slovenski nacionalni program. Od marca do junija istega leta je po besedah tedanjega urednika Dimitrija Rupla proti »Novi reviji« in avtorjem potekala mračnjaška politična gonja; oblastnikom se je posrečilo, da so odstranili nekatere sodelavce, revije pa jim ni uspelo ukiniti.
—–
Papež Janez Pavel II. je med svojim nekaj manj kot tri desetletja dolgim pontifikatom na sto sedmih potovanjih obiskal kar 127 držav. V Sloveniji je bil dvakrat: na prvi, tridnevni pastoralni in državniški obisk je prišel leta 2003 in imel kar osem javnih nagovorov. V Postojni ga je prav na njegov 76. rojstni dan poslušalo več kot dvesto tisoč ljudi. Drugič je Slovenijo obiskal 9. septembra leta 1999, ko je v Mariboru za blaženega razglasil škofa Antona Martina Slomška.
Karol Wojtyla, papež Janez Pavel II., se je rodil na današnji dan leta 1920 v Wadowicah blizu Krakova na Poljskem.
6282 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan leta 1861 se je rodil slikar FERDO VESEL. Študij je začel na dunajski akademiji, končal pa na münchenski s specialko leta 1893. Izhodišče in stalnica njegovega slikarstva je bil realizem, vendar je pod vplivom impresionizma poskušal slikam vdahniti razpoloženje in v njih izpovedati osebno videnje slikarskega predmeta. Ferdo Vesel je veliko eksperimentiral s tehnikami, največ pa je slikal v olju, predvsem pokrajine, portrete in tihožitja.
——
Tenorist, operni in koncertni pevec ter pedagog ADO DARIAN je študiral je na dunajskem Novem konservatoriju, v času med svetovnima vojnama pa se je uveljavil v številnih evropskih središčih. Največ je nastopal v Hamburgu, Leipzigu, Pragi, Baslu, Berlinu in Köbenhavnu. V Ljubljani je prvič gostoval leta 1925, za stalno pa se je naselil v njej leta 1940, ko je prevzel mesto glavnega tajnika Slovenskega narodnega gledališča. Kot tenorist je bil pevsko zanesljiv in igralsko prepričljiv interpret, kot pedagog pa je vzgojil veliko izvrstnih slovenskih opernih pevcev. Ado Darian se je rodil na današnji dan pred 120-imi leti v Bistrici ob Sotli.
—–
Zgodovinar ANTON KROŠL se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Brežicah. Po doktoratu iz zgodovine se je izpopolnjeval v Franciji. Poučeval je na trgovskih srednjih šolah, pozneje pa je ustanovil svojo lastno zasebno trgovsko šolo. Bil je prvi slovenski avtor, ki se je v učbenikih posebej posvetil zgodovini trgovine. Na podlagi obsežnega arhivskega gradiva, sicer brez spisov za briksenško posest – ti mu tedaj niso bili dostopni – je zgodovinar Anton Krošl natančno preučil potek in rezultate zemljiške odveze na Kranjskem.
Junija leta 1980 je šest slovenskih razumnikov dalo pobudo za novo revijo, ki bi se ukvarjala z narodnostnimi vprašanji Slovencev. Pobudo je podpisalo šestdeset vidnih kulturnikov. Akt o ustanovitvi »Nove revije« je bil sprejet novembra 1981, naslednje leto marca pa so zanjo odobrili finančna sredstva. Tako je prva številka »mesečnika za kulturo Nova revija« izšla maja leta 1982. leta. Revija je bila nenehno deležna napadov v Sloveniji in Jugoslaviji, češ da prestopa okvire programske zasnove, da uvaja grupaštvo in ideološko monolitnost in da je to v neskladju s politiko Socialistične zveze in socializma sploh, ter podobno.
Vrh napadov je revija doživela po izidu razvpite 57. številke februarja 1987, ko je objavila šestnajst prispevkov za slovenski nacionalni program. Od marca do junija istega leta je po besedah tedanjega urednika Dimitrija Rupla proti »Novi reviji« in avtorjem potekala mračnjaška politična gonja; oblastnikom se je posrečilo, da so odstranili nekatere sodelavce, revije pa jim ni uspelo ukiniti.
—–
Papež Janez Pavel II. je med svojim nekaj manj kot tri desetletja dolgim pontifikatom na sto sedmih potovanjih obiskal kar 127 držav. V Sloveniji je bil dvakrat: na prvi, tridnevni pastoralni in državniški obisk je prišel leta 2003 in imel kar osem javnih nagovorov. V Postojni ga je prav na njegov 76. rojstni dan poslušalo več kot dvesto tisoč ljudi. Drugič je Slovenijo obiskal 9. septembra leta 1999, ko je v Mariboru za blaženega razglasil škofa Antona Martina Slomška.
Karol Wojtyla, papež Janez Pavel II., se je rodil na današnji dan leta 1920 v Wadowicah blizu Krakova na Poljskem.
Največje politično zborovanje Slovencev v 19. stoletju Lavoslava Turk in “Pesem šolske sestre” Baritonist Vekoslav Janko – ljubljenec opernega občinstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Franke - slikar in avtor osnutka “Ribarskega zakona za Kranjsko” Davorin Jenko zloži napev koračnice »Naprej zastava slave« Urbanist in arhitekt Ivan Jager pripravi urbanistični načrt za mesto Minneapolis *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vatroslav Oblak, profesor za južnoslovansko jezikoslovje v Gradcu Hranilnica in posojilnica v Kopru Dan Slovenske vojske *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Temeljni kamen za železniško postajo v Trstu Ivan Cankar gre na volitve Dr. Juro Hrašovec, prvi slovenski župan Celja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenci med prvimi tržaškimi študenti navtike Lászlo Takács - arhitektov secesijski pečat Murski Soboti Vika Podgorska – pot slovenske igralke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avgusta Šantel, slikarstvo, ki izhaja iz romantične tradicije Zora Piščanc in zgodovinski roman o delovanju bratov Cirila in Metoda »Ali mora kmet res le ubogati?« Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zadnji čarovniški proces na Slovenskem Slava Klavora in Sophie Scholl – slovensko/nemški vrstnici v uporu proti nacizmu Kip arhitekta Jožeta Plečnika na Hradčanih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vladarski predpis v slovenskem jeziku Magomed Gadžijev – Miško, vojaški kirurg iz Dagestana Vzneseni nagovori z balkona ljubljanske univerze *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konec vojne prebudil radijsko kukavico Anton Dolar, klasični filolog – častnik v štabu generala Maistra Sizifovo delo liberalno usmerjenega slovenskega politika Staneta Kavčiča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ena največjih zemljiških posesti na Kranjskem Joško Tischler, ustanovni ravnatelj Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu Majniška deklaracija 1989 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Ravnik - skladatelj, pianist in režiser Muzej slovenjgraškega župnika Jakoba Sokliča Domače znanje za poskusno oddajanje teleteksta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Andrej Šuster Drabosnjak – koroški bukovnik Zdravnik dr. Bogdan Brecelj, organizator prve kostne banke pri nas Prva hidroelektrarna elektrarna na Dravi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki ljubljanske borze Ati Soss - vodja študentskega džezovskega orkestra Veseli berači V osvobojeni Ajdovščini imenovana Narodna vlada Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ludvig van Beethoven in ljubljanska filharmonična družba Vida Jeraj Hribar - prva slovenska koncertna violinistka Nada Lampret Souvan, modna oblikovalka in kreativna kostumografinja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Milčinski, zdravnik in izvedenec za sodno medicino Ivo Zorman in družinska kronika o vzponih in padcih slovenskega meščanstva v 20. stoletju Italijanski kralj si priključi okupirano slovensko ozemlje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Peter Pavel Glavar - najdenček postal pospeševalec gospodarskega življenja na Kranjskem Franc Trampuž, učitelj istrskih vinogradnikov Franc Derganc, zdravnik, zavzet za mlajše invalide *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
1. maj, delavski in cerkveni praznik Anton Osterc, učitelj in častnik Maistrove prve slovenske vojske Slovenija pred 20-imi leti stopila v Evropsko unijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tri knjige o zdravilnih zeliščih stiškega cistercijana Simona Ašiča Stanko Kociper – književnik, ki je bil propagandist slovenskega domobranstva Aprilska mejnika pri zdravljenju bolnikov z nenadno odpovedjo ledvic *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zdravnik Mirko Černič – eden začetnikov travmatologije Ksenija Vidali, operna pevka in pedagoginja širokega slovesa Sporazum o sodelovanju slovenskih in italijanskih upornikov proti nacizmu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vilko Novak, etnolog in slavist, ki je Sloveniji približal Prekmurje Mija Jarc, pionirka naše strokovno utemeljene kostumografije Začetek osvobajanja Trsta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov