Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1861 se je rodil slikar FERDO VESEL. Študij je začel na dunajski akademiji, končal pa na münchenski s specialko leta 1893. Izhodišče in stalnica njegovega slikarstva je bil realizem, vendar je pod vplivom impresionizma poskušal slikam vdahniti razpoloženje in v njih izpovedati osebno videnje slikarskega predmeta. Ferdo Vesel je veliko eksperimentiral s tehnikami, največ pa je slikal v olju, predvsem pokrajine, portrete in tihožitja.
——
Tenorist, operni in koncertni pevec ter pedagog ADO DARIAN je študiral je na dunajskem Novem konservatoriju, v času med svetovnima vojnama pa se je uveljavil v številnih evropskih središčih. Največ je nastopal v Hamburgu, Leipzigu, Pragi, Baslu, Berlinu in Köbenhavnu. V Ljubljani je prvič gostoval leta 1925, za stalno pa se je naselil v njej leta 1940, ko je prevzel mesto glavnega tajnika Slovenskega narodnega gledališča. Kot tenorist je bil pevsko zanesljiv in igralsko prepričljiv interpret, kot pedagog pa je vzgojil veliko izvrstnih slovenskih opernih pevcev. Ado Darian se je rodil na današnji dan pred 120-imi leti v Bistrici ob Sotli.
—–
Zgodovinar ANTON KROŠL se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Brežicah. Po doktoratu iz zgodovine se je izpopolnjeval v Franciji. Poučeval je na trgovskih srednjih šolah, pozneje pa je ustanovil svojo lastno zasebno trgovsko šolo. Bil je prvi slovenski avtor, ki se je v učbenikih posebej posvetil zgodovini trgovine. Na podlagi obsežnega arhivskega gradiva, sicer brez spisov za briksenško posest – ti mu tedaj niso bili dostopni – je zgodovinar Anton Krošl natančno preučil potek in rezultate zemljiške odveze na Kranjskem.
Junija leta 1980 je šest slovenskih razumnikov dalo pobudo za novo revijo, ki bi se ukvarjala z narodnostnimi vprašanji Slovencev. Pobudo je podpisalo šestdeset vidnih kulturnikov. Akt o ustanovitvi »Nove revije« je bil sprejet novembra 1981, naslednje leto marca pa so zanjo odobrili finančna sredstva. Tako je prva številka »mesečnika za kulturo Nova revija« izšla maja leta 1982. leta. Revija je bila nenehno deležna napadov v Sloveniji in Jugoslaviji, češ da prestopa okvire programske zasnove, da uvaja grupaštvo in ideološko monolitnost in da je to v neskladju s politiko Socialistične zveze in socializma sploh, ter podobno.
Vrh napadov je revija doživela po izidu razvpite 57. številke februarja 1987, ko je objavila šestnajst prispevkov za slovenski nacionalni program. Od marca do junija istega leta je po besedah tedanjega urednika Dimitrija Rupla proti »Novi reviji« in avtorjem potekala mračnjaška politična gonja; oblastnikom se je posrečilo, da so odstranili nekatere sodelavce, revije pa jim ni uspelo ukiniti.
—–
Papež Janez Pavel II. je med svojim nekaj manj kot tri desetletja dolgim pontifikatom na sto sedmih potovanjih obiskal kar 127 držav. V Sloveniji je bil dvakrat: na prvi, tridnevni pastoralni in državniški obisk je prišel leta 2003 in imel kar osem javnih nagovorov. V Postojni ga je prav na njegov 76. rojstni dan poslušalo več kot dvesto tisoč ljudi. Drugič je Slovenijo obiskal 9. septembra leta 1999, ko je v Mariboru za blaženega razglasil škofa Antona Martina Slomška.
Karol Wojtyla, papež Janez Pavel II., se je rodil na današnji dan leta 1920 v Wadowicah blizu Krakova na Poljskem.
6282 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan leta 1861 se je rodil slikar FERDO VESEL. Študij je začel na dunajski akademiji, končal pa na münchenski s specialko leta 1893. Izhodišče in stalnica njegovega slikarstva je bil realizem, vendar je pod vplivom impresionizma poskušal slikam vdahniti razpoloženje in v njih izpovedati osebno videnje slikarskega predmeta. Ferdo Vesel je veliko eksperimentiral s tehnikami, največ pa je slikal v olju, predvsem pokrajine, portrete in tihožitja.
——
Tenorist, operni in koncertni pevec ter pedagog ADO DARIAN je študiral je na dunajskem Novem konservatoriju, v času med svetovnima vojnama pa se je uveljavil v številnih evropskih središčih. Največ je nastopal v Hamburgu, Leipzigu, Pragi, Baslu, Berlinu in Köbenhavnu. V Ljubljani je prvič gostoval leta 1925, za stalno pa se je naselil v njej leta 1940, ko je prevzel mesto glavnega tajnika Slovenskega narodnega gledališča. Kot tenorist je bil pevsko zanesljiv in igralsko prepričljiv interpret, kot pedagog pa je vzgojil veliko izvrstnih slovenskih opernih pevcev. Ado Darian se je rodil na današnji dan pred 120-imi leti v Bistrici ob Sotli.
—–
Zgodovinar ANTON KROŠL se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Brežicah. Po doktoratu iz zgodovine se je izpopolnjeval v Franciji. Poučeval je na trgovskih srednjih šolah, pozneje pa je ustanovil svojo lastno zasebno trgovsko šolo. Bil je prvi slovenski avtor, ki se je v učbenikih posebej posvetil zgodovini trgovine. Na podlagi obsežnega arhivskega gradiva, sicer brez spisov za briksenško posest – ti mu tedaj niso bili dostopni – je zgodovinar Anton Krošl natančno preučil potek in rezultate zemljiške odveze na Kranjskem.
Junija leta 1980 je šest slovenskih razumnikov dalo pobudo za novo revijo, ki bi se ukvarjala z narodnostnimi vprašanji Slovencev. Pobudo je podpisalo šestdeset vidnih kulturnikov. Akt o ustanovitvi »Nove revije« je bil sprejet novembra 1981, naslednje leto marca pa so zanjo odobrili finančna sredstva. Tako je prva številka »mesečnika za kulturo Nova revija« izšla maja leta 1982. leta. Revija je bila nenehno deležna napadov v Sloveniji in Jugoslaviji, češ da prestopa okvire programske zasnove, da uvaja grupaštvo in ideološko monolitnost in da je to v neskladju s politiko Socialistične zveze in socializma sploh, ter podobno.
Vrh napadov je revija doživela po izidu razvpite 57. številke februarja 1987, ko je objavila šestnajst prispevkov za slovenski nacionalni program. Od marca do junija istega leta je po besedah tedanjega urednika Dimitrija Rupla proti »Novi reviji« in avtorjem potekala mračnjaška politična gonja; oblastnikom se je posrečilo, da so odstranili nekatere sodelavce, revije pa jim ni uspelo ukiniti.
—–
Papež Janez Pavel II. je med svojim nekaj manj kot tri desetletja dolgim pontifikatom na sto sedmih potovanjih obiskal kar 127 držav. V Sloveniji je bil dvakrat: na prvi, tridnevni pastoralni in državniški obisk je prišel leta 2003 in imel kar osem javnih nagovorov. V Postojni ga je prav na njegov 76. rojstni dan poslušalo več kot dvesto tisoč ljudi. Drugič je Slovenijo obiskal 9. septembra leta 1999, ko je v Mariboru za blaženega razglasil škofa Antona Martina Slomška.
Karol Wojtyla, papež Janez Pavel II., se je rodil na današnji dan leta 1920 v Wadowicah blizu Krakova na Poljskem.
»Mojzes, ki hoče s Slovenci na desni breg Mure« Načrtovalec elektroenergetskega omrežja Partizanski boj na Koroškem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenščina in Sveto pismo 0rganizator tržaške konstruktivistične skupine Roman Črni dnevi in beli dan ter film Ples v dežju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dunajski diplomat iz Vipave služboval v Moskvi Odpor do fašizma v motiviki likovnih del Sveta maša – uvod v začetek partizanske šole na Pohorju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cesar nasprotoval šestemu mandatu županstva Ivana Hribarja Družbenokritični film »Nočni izlet« Dopisnik iz zamejstva in iz Rima *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljančan – glasbeni ustvarjalec na Finskem Rektor graške univerze Študentski protesti proti sovjetski agresiji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nesrečni konec obveščevalca Osvobodilne fronte Eden najlepših hotelov svojega časa ob Jadranu Prvo civilno letališče na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zdravnik in soustanovitelj naše prve gorske reševalne postaje Samosvoj slikar in grafik Incident hladne vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor mladinskih pripovedi, povesti in romanov Godba glavnega štaba slovenske partizanske vojske Slovenski krvni davek v Galiciji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Praznujemo slovensko Prekmurje Ameriški kongresnik slovenskega rodu Strokovnjak za matematično statistiko in verjetnostne račune *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skladatelj, ki je prebujal narodno zavest Predstojnica kongregacije šolskih sester Lov na tune v Tržaškem zalivu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Podučna knjiga materam, kako naj sebe in svoje otroke zdrave ohranijo« Maribor dobi dramatično društvo Prevajalka knjig in filmov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vitez, ki je gradil železniške povezave Pot do novega Deželnega gledališča »Nedelja sirkovih metel« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Apostolski upravitelj jugoslovanskega dela Goriške nadškofije Izvirni pristopi k oblikovanju lutk V Neaplju o povojni ozemeljski pripadnosti Istre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljanski škof zahteva slovenščino v javnem življenju Slovenskogoriški agronom v Mostarju Žrtev dachavskih procesov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi predsednik Slovenske matice Eden od začetnikov slovenskega alpinizma Prežihov Voranc – socialni realist *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Taborsko dogajanje v Ljutomeru Akademsko društvo Adrija Od istrskih do haloških krajinskih motivov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva stalna poštna zveza pri nas Od vroclavskega do ljubljanskega odra Izvrsten karikaturist in pomemben knjižni ilustrator *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Narodna čitalnica v Ilirski Bistrici Na vrhu Triglava postavili Aljažev stolp Pisatelj, ki je Istro postavil na slovenski literarni zemljevid *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Na braniku slovenske šole v Celju Žlahtna odrska interpretka materinskih likov Ideja o Slovenski planinski poti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov