Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1861 se je rodil slikar FERDO VESEL. Študij je začel na dunajski akademiji, končal pa na münchenski s specialko leta 1893. Izhodišče in stalnica njegovega slikarstva je bil realizem, vendar je pod vplivom impresionizma poskušal slikam vdahniti razpoloženje in v njih izpovedati osebno videnje slikarskega predmeta. Ferdo Vesel je veliko eksperimentiral s tehnikami, največ pa je slikal v olju, predvsem pokrajine, portrete in tihožitja.
——
Tenorist, operni in koncertni pevec ter pedagog ADO DARIAN je študiral je na dunajskem Novem konservatoriju, v času med svetovnima vojnama pa se je uveljavil v številnih evropskih središčih. Največ je nastopal v Hamburgu, Leipzigu, Pragi, Baslu, Berlinu in Köbenhavnu. V Ljubljani je prvič gostoval leta 1925, za stalno pa se je naselil v njej leta 1940, ko je prevzel mesto glavnega tajnika Slovenskega narodnega gledališča. Kot tenorist je bil pevsko zanesljiv in igralsko prepričljiv interpret, kot pedagog pa je vzgojil veliko izvrstnih slovenskih opernih pevcev. Ado Darian se je rodil na današnji dan pred 120-imi leti v Bistrici ob Sotli.
—–
Zgodovinar ANTON KROŠL se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Brežicah. Po doktoratu iz zgodovine se je izpopolnjeval v Franciji. Poučeval je na trgovskih srednjih šolah, pozneje pa je ustanovil svojo lastno zasebno trgovsko šolo. Bil je prvi slovenski avtor, ki se je v učbenikih posebej posvetil zgodovini trgovine. Na podlagi obsežnega arhivskega gradiva, sicer brez spisov za briksenško posest – ti mu tedaj niso bili dostopni – je zgodovinar Anton Krošl natančno preučil potek in rezultate zemljiške odveze na Kranjskem.
Junija leta 1980 je šest slovenskih razumnikov dalo pobudo za novo revijo, ki bi se ukvarjala z narodnostnimi vprašanji Slovencev. Pobudo je podpisalo šestdeset vidnih kulturnikov. Akt o ustanovitvi »Nove revije« je bil sprejet novembra 1981, naslednje leto marca pa so zanjo odobrili finančna sredstva. Tako je prva številka »mesečnika za kulturo Nova revija« izšla maja leta 1982. leta. Revija je bila nenehno deležna napadov v Sloveniji in Jugoslaviji, češ da prestopa okvire programske zasnove, da uvaja grupaštvo in ideološko monolitnost in da je to v neskladju s politiko Socialistične zveze in socializma sploh, ter podobno.
Vrh napadov je revija doživela po izidu razvpite 57. številke februarja 1987, ko je objavila šestnajst prispevkov za slovenski nacionalni program. Od marca do junija istega leta je po besedah tedanjega urednika Dimitrija Rupla proti »Novi reviji« in avtorjem potekala mračnjaška politična gonja; oblastnikom se je posrečilo, da so odstranili nekatere sodelavce, revije pa jim ni uspelo ukiniti.
—–
Papež Janez Pavel II. je med svojim nekaj manj kot tri desetletja dolgim pontifikatom na sto sedmih potovanjih obiskal kar 127 držav. V Sloveniji je bil dvakrat: na prvi, tridnevni pastoralni in državniški obisk je prišel leta 2003 in imel kar osem javnih nagovorov. V Postojni ga je prav na njegov 76. rojstni dan poslušalo več kot dvesto tisoč ljudi. Drugič je Slovenijo obiskal 9. septembra leta 1999, ko je v Mariboru za blaženega razglasil škofa Antona Martina Slomška.
Karol Wojtyla, papež Janez Pavel II., se je rodil na današnji dan leta 1920 v Wadowicah blizu Krakova na Poljskem.
6282 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan leta 1861 se je rodil slikar FERDO VESEL. Študij je začel na dunajski akademiji, končal pa na münchenski s specialko leta 1893. Izhodišče in stalnica njegovega slikarstva je bil realizem, vendar je pod vplivom impresionizma poskušal slikam vdahniti razpoloženje in v njih izpovedati osebno videnje slikarskega predmeta. Ferdo Vesel je veliko eksperimentiral s tehnikami, največ pa je slikal v olju, predvsem pokrajine, portrete in tihožitja.
——
Tenorist, operni in koncertni pevec ter pedagog ADO DARIAN je študiral je na dunajskem Novem konservatoriju, v času med svetovnima vojnama pa se je uveljavil v številnih evropskih središčih. Največ je nastopal v Hamburgu, Leipzigu, Pragi, Baslu, Berlinu in Köbenhavnu. V Ljubljani je prvič gostoval leta 1925, za stalno pa se je naselil v njej leta 1940, ko je prevzel mesto glavnega tajnika Slovenskega narodnega gledališča. Kot tenorist je bil pevsko zanesljiv in igralsko prepričljiv interpret, kot pedagog pa je vzgojil veliko izvrstnih slovenskih opernih pevcev. Ado Darian se je rodil na današnji dan pred 120-imi leti v Bistrici ob Sotli.
—–
Zgodovinar ANTON KROŠL se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Brežicah. Po doktoratu iz zgodovine se je izpopolnjeval v Franciji. Poučeval je na trgovskih srednjih šolah, pozneje pa je ustanovil svojo lastno zasebno trgovsko šolo. Bil je prvi slovenski avtor, ki se je v učbenikih posebej posvetil zgodovini trgovine. Na podlagi obsežnega arhivskega gradiva, sicer brez spisov za briksenško posest – ti mu tedaj niso bili dostopni – je zgodovinar Anton Krošl natančno preučil potek in rezultate zemljiške odveze na Kranjskem.
Junija leta 1980 je šest slovenskih razumnikov dalo pobudo za novo revijo, ki bi se ukvarjala z narodnostnimi vprašanji Slovencev. Pobudo je podpisalo šestdeset vidnih kulturnikov. Akt o ustanovitvi »Nove revije« je bil sprejet novembra 1981, naslednje leto marca pa so zanjo odobrili finančna sredstva. Tako je prva številka »mesečnika za kulturo Nova revija« izšla maja leta 1982. leta. Revija je bila nenehno deležna napadov v Sloveniji in Jugoslaviji, češ da prestopa okvire programske zasnove, da uvaja grupaštvo in ideološko monolitnost in da je to v neskladju s politiko Socialistične zveze in socializma sploh, ter podobno.
Vrh napadov je revija doživela po izidu razvpite 57. številke februarja 1987, ko je objavila šestnajst prispevkov za slovenski nacionalni program. Od marca do junija istega leta je po besedah tedanjega urednika Dimitrija Rupla proti »Novi reviji« in avtorjem potekala mračnjaška politična gonja; oblastnikom se je posrečilo, da so odstranili nekatere sodelavce, revije pa jim ni uspelo ukiniti.
—–
Papež Janez Pavel II. je med svojim nekaj manj kot tri desetletja dolgim pontifikatom na sto sedmih potovanjih obiskal kar 127 držav. V Sloveniji je bil dvakrat: na prvi, tridnevni pastoralni in državniški obisk je prišel leta 2003 in imel kar osem javnih nagovorov. V Postojni ga je prav na njegov 76. rojstni dan poslušalo več kot dvesto tisoč ljudi. Drugič je Slovenijo obiskal 9. septembra leta 1999, ko je v Mariboru za blaženega razglasil škofa Antona Martina Slomška.
Karol Wojtyla, papež Janez Pavel II., se je rodil na današnji dan leta 1920 v Wadowicah blizu Krakova na Poljskem.
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji
Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«
Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit
Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe
Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko
Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov
Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja
Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Volilni uspeh koroških Slovencev Projekti gradbenika in geomehanika Profesor kemije na ljubljanski univerzi
Avantgardist novomeške pomladi Partizanska ofenziva v podporo zahodnim zaveznikom Velenje postane mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja na gledaliških odrih Predanost gozdovom Blaženi Anton Martin Slomšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Streli na protestnike v Ljubljani Končana poslikava kupole ljubljanske stolnice Prva ženska na Triglavu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graški matematik – ljubitelj kamniško-savinjskih gora »Slike iz vsakdanjega življenja«. Upornik in literat *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zadnji veliki otomanski vojni pohod Med zadružništvom, politiko in gledališčem Podjetnik in ladjar z Reke – častni meščan Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ruške verske igre Uspehi živinorejskega strokovnjaka Jazz na Bledu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Spominska plošča na Prešernovi rojstni hiši Pesmi in povesti vaške učiteljice Po avtocesti od Postojne do Razdrtega *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov