Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
IVAN ANTON APOSTEL z redovnim imenom Bernard Mariborski, je kot kapucin živel v različnih štajerskih samostanih. Okoli leta 1760 je po zgledu drugih redovnikov na Kranjskem in Koroškem, ki so se ukvarjali s slovaropisjem, in na podlagi slovarja Hieronima Megiserja sestavil obsežen rokopisni nemško–slovenski slovar z več kot 55.000 besedami. Vanj je prvič v slovenski slovar v večjem obsegu zapisal tudi vzhodnoštajersko in prekmursko besedje. Napisal je tudi priročnik za previdevanje bolnikov – podeljevanje zakramentov umirajočim. Bernard Mariborski se je rodil na današnji dan leta 1711 v Mariboru
—–
Na Logu v Trenti se je na današnji dan leta 1853 rodil gorski vodnik svetovnega slovesa ANDREJ KOMAC – MOTA, v mladih letih sicer tudi eden najdrznejših divjih lovcev. Od leta 1880 je bil poklicni gorski vodnik nemškega planinskega društva Alpenverein, kar 25 let pa osebni spremljevalec gornika in pisatelja Juliusa Kugyja ter prvi lovski paznik tržaškega bogataša Alberta Boisa, ki je imel v najemu vsa lovišča v Trenti in okolici. Ker je gorski vodnik in nekdanji divji lovec Andrej Komac – Mota postal zelo vesten čuvaj, so mu zaupali še službo paznika v državnih gozdovih Julijskih Alp.
—–
Načrtovalec in izdelovalec letal ter pilot EDVARD RUSJAN je leta 1900 z bratom izdelal letalski model z vijakom na vzmet. Bila sta samouka. Kljub očetovi denarni pomoči uspeha dolgo ni bilo, novembra leta 1909 pa je Edvard z dvokrilnim motornim letalom v višini slabih dveh metrov večkrat poletel 60 metrov daleč. To je bil začetek zgodovine motornega letenja v tem delu Evrope.
Pozneje je Rusjan v Gorici izdelal še sedem letal z oznako “eda”; z vsemi je létal, dokler jih ni večinoma razbil. Delo je nadaljeval v Zagrebu. Njegov enokrilec se je dvignil že po 28-ih metrih zaleta; to je bila tedaj najkrajša izmerjena razdalja na svetu. Edvard Rusjan se je rodil na današnji dan leta 1886 v Trstu, 9. januarja leta 1911 pa se je na mitingu v Beogradu smrtno ponesrečil, ko je sunek vetra njegovemu letalu odtrgal krilo. Rusjan je bil 34-ta. žrtev letalskih poletov na svetu.
—–
VIDA JANEŽIČ je leta 1939 diplomirala na filozofski fakulteti in bila nato tajnica na Poljanski gimnaziji v Ljubljani. Že kot študentka je sodelovala v Slovenskem akademskem klubu, bila sprejeta v Zvezo komunistične mladine, po okupaciji leta 1941 pa je bila aktivistka Osvobodilne fronte in sekretarka različnih rajonskih organizacij v Ljubljani. Februarja leta 1944 so jo aretirali in odpeljali v taborišče pri Salzburgu. Avgusta so jo privedli na zaslišanje v Ljubljano in tu je po mučenju v zaporu umrla. Za narodno herojinjo je bila razglašena leta 1953. Vida Janežič Lučka se je rodila na današnji dan leta 1914 v Podbrdu pri Tolminu.
—–
Z Britanskih otokov se je na današnji dan leta 1944 začela velika zavezniška invazija na obalno območje francoske pokrajine Normandije. Imenovali so jo »Operacija Overlord«. Zavezniške vojaške enote so že prvi dan vzpostavile dve mostišči in tako zagotovile prihod okrepitev. Čez deset dni je bilo v Normandiji že več kot 600.000 zavezniških vojakov in nemški branilci utrjenega atlantskega zidu se niso mogli več upirati. »Operacija Overlord« je precej pospešilo konec druge svetovne vojne.
6249 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
IVAN ANTON APOSTEL z redovnim imenom Bernard Mariborski, je kot kapucin živel v različnih štajerskih samostanih. Okoli leta 1760 je po zgledu drugih redovnikov na Kranjskem in Koroškem, ki so se ukvarjali s slovaropisjem, in na podlagi slovarja Hieronima Megiserja sestavil obsežen rokopisni nemško–slovenski slovar z več kot 55.000 besedami. Vanj je prvič v slovenski slovar v večjem obsegu zapisal tudi vzhodnoštajersko in prekmursko besedje. Napisal je tudi priročnik za previdevanje bolnikov – podeljevanje zakramentov umirajočim. Bernard Mariborski se je rodil na današnji dan leta 1711 v Mariboru
—–
Na Logu v Trenti se je na današnji dan leta 1853 rodil gorski vodnik svetovnega slovesa ANDREJ KOMAC – MOTA, v mladih letih sicer tudi eden najdrznejših divjih lovcev. Od leta 1880 je bil poklicni gorski vodnik nemškega planinskega društva Alpenverein, kar 25 let pa osebni spremljevalec gornika in pisatelja Juliusa Kugyja ter prvi lovski paznik tržaškega bogataša Alberta Boisa, ki je imel v najemu vsa lovišča v Trenti in okolici. Ker je gorski vodnik in nekdanji divji lovec Andrej Komac – Mota postal zelo vesten čuvaj, so mu zaupali še službo paznika v državnih gozdovih Julijskih Alp.
—–
Načrtovalec in izdelovalec letal ter pilot EDVARD RUSJAN je leta 1900 z bratom izdelal letalski model z vijakom na vzmet. Bila sta samouka. Kljub očetovi denarni pomoči uspeha dolgo ni bilo, novembra leta 1909 pa je Edvard z dvokrilnim motornim letalom v višini slabih dveh metrov večkrat poletel 60 metrov daleč. To je bil začetek zgodovine motornega letenja v tem delu Evrope.
Pozneje je Rusjan v Gorici izdelal še sedem letal z oznako “eda”; z vsemi je létal, dokler jih ni večinoma razbil. Delo je nadaljeval v Zagrebu. Njegov enokrilec se je dvignil že po 28-ih metrih zaleta; to je bila tedaj najkrajša izmerjena razdalja na svetu. Edvard Rusjan se je rodil na današnji dan leta 1886 v Trstu, 9. januarja leta 1911 pa se je na mitingu v Beogradu smrtno ponesrečil, ko je sunek vetra njegovemu letalu odtrgal krilo. Rusjan je bil 34-ta. žrtev letalskih poletov na svetu.
—–
VIDA JANEŽIČ je leta 1939 diplomirala na filozofski fakulteti in bila nato tajnica na Poljanski gimnaziji v Ljubljani. Že kot študentka je sodelovala v Slovenskem akademskem klubu, bila sprejeta v Zvezo komunistične mladine, po okupaciji leta 1941 pa je bila aktivistka Osvobodilne fronte in sekretarka različnih rajonskih organizacij v Ljubljani. Februarja leta 1944 so jo aretirali in odpeljali v taborišče pri Salzburgu. Avgusta so jo privedli na zaslišanje v Ljubljano in tu je po mučenju v zaporu umrla. Za narodno herojinjo je bila razglašena leta 1953. Vida Janežič Lučka se je rodila na današnji dan leta 1914 v Podbrdu pri Tolminu.
—–
Z Britanskih otokov se je na današnji dan leta 1944 začela velika zavezniška invazija na obalno območje francoske pokrajine Normandije. Imenovali so jo »Operacija Overlord«. Zavezniške vojaške enote so že prvi dan vzpostavile dve mostišči in tako zagotovile prihod okrepitev. Čez deset dni je bilo v Normandiji že več kot 600.000 zavezniških vojakov in nemški branilci utrjenega atlantskega zidu se niso mogli več upirati. »Operacija Overlord« je precej pospešilo konec druge svetovne vojne.
Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar
Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem
Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške
Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji
Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«
Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit
Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe
Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko
Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov
Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja
Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Volilni uspeh koroških Slovencev Projekti gradbenika in geomehanika Profesor kemije na ljubljanski univerzi
Neveljaven email naslov