Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

15.06.2015


Kmalu po velikonočnem potresu v Ljubljani aprila leta 1895 je glavni pesnik Ljubljanskega zvona Josip Stritar Slovencem v tolažbo in pomoč objavil nekaj pesmi. »Slovenska Lizbona« prikazuje strahoto noči ob potresu, »Kje si ti, država?« tako rekoč bolj zahteva, kot prosi, nujne pomoči od države, v tretji z naslovom »Po konci glave« pa spodbuja rojake, naj po krutem udarcu spet zbero svoje sile in si zgrade lepšo Ljubljano. Prevode pesmi »Slovenska Lizbona« so pozneje objavile nemške, hrvaške in češke literarne revije. Pesmi Antona Funtka s potresno tematiko in posvetilom pa je Goriška tiskarna izdala na današnji dan pred 120-imi leti:

»Ne Ljubljani razdejani,
ki jo strl je zemlje gnev –
ne, obnovljeni Ljubljani
posvečen je vsak ta spev!«

Čisti dobiček od prodaje te Funtkove poezije, približno 200 goldinarjev, je bil namenjen za pomoč popotresni Ljubljani.

—–

Klasični filolog in prevajalec FRAN BRADAČ  je študiral na Dunaju, leta 1920 doktoriral v Zagrebu in študije nadaljeval v Pragi in Berlinu. Od leta 1923 do upokojitve leta 1954 je na ljubljanski filozofski fakulteti predaval klasično filologijo. Skupaj z Josipom Osano je leta 1919 izdal prvo in doslej edino grško slovnico v slovenščini, napisal je tudi grško vadnico, sestavil slovar tujk in več latinskih, nemških in čeških slovarjev ter poslovenil vrsto pomembnih pesnitev iz antične književnosti. Fran Bradač se je rodil na današnji dan pred 130-imi leti v kraju Jama pri Dvoru pri Žužemberku.

—–

Gledališka igralka VIDA JUVANOVA se je rodila na današnji dan pred 110-imi leti v Ljubljani. 39 let je bila angažirana v Drami Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani, po letu 1962 pa je v Drami in Mestnem gledališču ljubljanskem nastopala kot gostja. Od prve vloge leta 1923 se je prek naivk, fantičev, punčk in sentimentalk razvila v vodilno karakterno igralko. Odigrala je več kot 500 vlog v gledališču ter v radijskih in televizijskih igrah, v letih od 1948 do 1972 pa je na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo predavala tudi dramsko igro. Gledališka igralka Vida Juvanova je prejela dve Sterijevi nagradi, 1971. leta pa Prešernovo nagrado in Borštnikov prstan.

—–

Novinar  SLAVKO  FRAS  je na filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz primerjalne književnosti in slavistike. Leta 1957 je postal stalni dopisnik z Dunaja za časopisa »Ljudska pravica« in »Borba«; ta je izhajal v Beogradu. Po vrnitvi v domovino je bil zunanjepolitični komentator »Dela«, urednik za kulturo in urednik centralne redakcije, prvi urednik »Sobotne priloge« ter devet let (do prenehanja izhajanja leta 1992) glavni urednik štirinajstdnevnika za politična, gospodarska in kulturna vprašanja »Naši razgledi«.

Več kot desetletje je bil sodelavec avstrijske tiskovne agencija APA; za zasluge s tega področja so ga leta 2001 odlikovali z avstrijskim srebrnim častnim znakom, v domovini pa je za svoje delo dvakrat prejel najvišje novinarsko priznanje, Tomšičevo nagrado. V svoji dolgoletni novinarski karieri je bil Slavko Fras tudi predsednik Društva novinarjev Slovenije in Zveze novinarjev Jugoslavije. Rodil se je na današnji dan leta 1928 v Mariboru.


Na današnji dan

6284 epizod

Na današnji dan

6284 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

15.06.2015


Kmalu po velikonočnem potresu v Ljubljani aprila leta 1895 je glavni pesnik Ljubljanskega zvona Josip Stritar Slovencem v tolažbo in pomoč objavil nekaj pesmi. »Slovenska Lizbona« prikazuje strahoto noči ob potresu, »Kje si ti, država?« tako rekoč bolj zahteva, kot prosi, nujne pomoči od države, v tretji z naslovom »Po konci glave« pa spodbuja rojake, naj po krutem udarcu spet zbero svoje sile in si zgrade lepšo Ljubljano. Prevode pesmi »Slovenska Lizbona« so pozneje objavile nemške, hrvaške in češke literarne revije. Pesmi Antona Funtka s potresno tematiko in posvetilom pa je Goriška tiskarna izdala na današnji dan pred 120-imi leti:

»Ne Ljubljani razdejani,
ki jo strl je zemlje gnev –
ne, obnovljeni Ljubljani
posvečen je vsak ta spev!«

Čisti dobiček od prodaje te Funtkove poezije, približno 200 goldinarjev, je bil namenjen za pomoč popotresni Ljubljani.

—–

Klasični filolog in prevajalec FRAN BRADAČ  je študiral na Dunaju, leta 1920 doktoriral v Zagrebu in študije nadaljeval v Pragi in Berlinu. Od leta 1923 do upokojitve leta 1954 je na ljubljanski filozofski fakulteti predaval klasično filologijo. Skupaj z Josipom Osano je leta 1919 izdal prvo in doslej edino grško slovnico v slovenščini, napisal je tudi grško vadnico, sestavil slovar tujk in več latinskih, nemških in čeških slovarjev ter poslovenil vrsto pomembnih pesnitev iz antične književnosti. Fran Bradač se je rodil na današnji dan pred 130-imi leti v kraju Jama pri Dvoru pri Žužemberku.

—–

Gledališka igralka VIDA JUVANOVA se je rodila na današnji dan pred 110-imi leti v Ljubljani. 39 let je bila angažirana v Drami Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani, po letu 1962 pa je v Drami in Mestnem gledališču ljubljanskem nastopala kot gostja. Od prve vloge leta 1923 se je prek naivk, fantičev, punčk in sentimentalk razvila v vodilno karakterno igralko. Odigrala je več kot 500 vlog v gledališču ter v radijskih in televizijskih igrah, v letih od 1948 do 1972 pa je na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo predavala tudi dramsko igro. Gledališka igralka Vida Juvanova je prejela dve Sterijevi nagradi, 1971. leta pa Prešernovo nagrado in Borštnikov prstan.

—–

Novinar  SLAVKO  FRAS  je na filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz primerjalne književnosti in slavistike. Leta 1957 je postal stalni dopisnik z Dunaja za časopisa »Ljudska pravica« in »Borba«; ta je izhajal v Beogradu. Po vrnitvi v domovino je bil zunanjepolitični komentator »Dela«, urednik za kulturo in urednik centralne redakcije, prvi urednik »Sobotne priloge« ter devet let (do prenehanja izhajanja leta 1992) glavni urednik štirinajstdnevnika za politična, gospodarska in kulturna vprašanja »Naši razgledi«.

Več kot desetletje je bil sodelavec avstrijske tiskovne agencija APA; za zasluge s tega področja so ga leta 2001 odlikovali z avstrijskim srebrnim častnim znakom, v domovini pa je za svoje delo dvakrat prejel najvišje novinarsko priznanje, Tomšičevo nagrado. V svoji dolgoletni novinarski karieri je bil Slavko Fras tudi predsednik Društva novinarjev Slovenije in Zveze novinarjev Jugoslavije. Rodil se je na današnji dan leta 1928 v Mariboru.


05.03.2023

11. marec - Janez Vajkard Auersperg, od diplomata v Haagu do izgnanca na Kranjskem

“Dalje kot sončni žarki spremlja ljubezen ljudstva Franca Jožefa in Elizabeto!” Operni umetnik iz Trsta Prva žrtev nacizma med slovenskimi duhovniki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.03.2023

10. marec -  duhovnik Izidor Završnik, po lastni volji v smrt namesto sojetnika

Koroški izgnanec v Slovenskih goricah Streli na demonstrante v Škednju pri Trstu Leonora iz Piranskega zaliva


05.03.2023

9. marec - Jože Pučnik v boju za demokratične ideje že v gimnazijskem času

Oblast s sankcijami zoper kritike Škofovstvo v znamenju vojne in delitev Socialni realist in upornik proti nacizmu


26.03.2023

29. marec

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


05.03.2023

8.marec - mednarodni praznik žena

Prvo smučarsko tekmovanje Ko je italijansko osebno ime postalo obvezno Sestre usmiljenke v slovenskih bolnišnicah nezaželene, v srbskih in makedonskih dobrodošle


05.03.2023

7. marec - Helidon, prva slovenska znamka gramofonskih plošč

Duhovni in gospodarski povezovalec beneških Slovencev Naš mednarodno uveljavljeni montanist Ustavi amandmaji spreminjajo Slovenijo


06.03.2023

6. marec - Uroš Žun (1903 - 1977) "pravičnik med narodi" iz Radovljice

Pesnik – častni občan Ljubljane Umetnik iz Pirana Poročilo o zatiranju verskega življenja na Primorskem


26.02.2023

5. marec - Berta Ambrož z "Brez besed" na Evroviziji

Krško dobi mestne pravice Inovator v kemijski industrij Slovenski religiozni ekspresionizem


26.02.2023

4. marec - Franc Potočnik (1903 -1984) mornariški častnik, obveščevalec in publicist

Denarništvo in gospodarstvo Krasa Smisel življenja: postati res dober človek Osupljivo odkritje v Kamniku *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.02.2023

3. marec - ko se je ohladilo na - 17,7 stopinje Celzija

Skladatelj sočnih, živahnih in ljudsko obarvanih del 126 let življenja mestnega kina na Ptuju O zgodovini telesne kulture na Slovenskem


26.02.2023

2. marec - Joža Lovrenčič, pesnik, potisnjen v bedo in pozabo

Temelji poklicnega baleta v Ljubljani Filmski snemalec in direktor fotografije Arheologinja in izkopavanje rimske nekropole v Šempetru pri Celju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.03.2023

31. marec

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


26.02.2023

1. marec - vod za posebne naloge slovenske milice

Cerkveni in posvetni skladatelj V gledališču, filmu in radijskih igrah Jubilej Zveze prijateljev mladine Slovenije


26.02.2023

28. februar - Dolomitska izjava in prevlada Komunistične partije

Prvi slovenski roman in njegov britanski vzor Klub slovenskih umetnikov Sava razstavljal na Dunaju Avtorica vrhunskih slovenskih knjižnih ilustracij prejšnjega stoletja


26.02.2023

27. februar - 130 let od ustanovitev Slovenskega planinskega društva

Umetnost na Kranjskem od renesanse naprej Atletinja rekorderka Kurenti prvič množično na ptujskih ulicah


17.02.2023

26. februar - Jože Tisnikar, umetnik temnega modernizma

Pobudnik Zdravniškega vestnika Zapisan časnikarstvu na Primorskem Obujena in prepovedana časopisna satira *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.02.2023

25. februar - župan Gradca iz Lenarta v Slovenskih goricah

Projektant klavž na Idrijci Koroški botanik in rastlina iz grba Namibije Pred sodišče zaradi širjenja knjig družbe svetega Mohorja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.02.2023

24. februar - »141 metrov! Svetovni rekord, Jože Šlibar, Jugoslavija!«

Pesmarice za osnovne in meščanske šole V petnajst jezikov prevedeni roman Preučevalka slovenskih narečij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.02.2023

23. februar - agronom Josip Zidanšek in delo na področju reje živali

Naravni zdravilni zavod za heliohidroterapijsko zdravljenje Sonetni venec prvič med bralci Red škrlatnega srca za marinca iz Krayna v Pensilvaniji


17.02.2023

22. februar - pred 200 leti se je rodil Arnold Rikli, začetnik modernega turizma na Bledu

Sonetni venec med bralci Naš prvi agronom zootehnik Red škrlatnega srca za marinca iz Krayna v Pensilvaniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 32 od 315
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov