Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Hrvaško-štajerski graščak in vojaški poveljnik FRANJO TAHI – rodil se je okoli leta 1526 – je izviral iz madžarske velikaške družine, ki si je pridobila veliko posest. Tudi on je leta 1556 kupil najdonosnejšo in največjo zemljiško posest Štatenberg na hrvaško-slovenski meji na južnem Štajerskem. Zaradi prisvajanja sosednjih zemljišč in pobiranja nekaterih dajatev je prihajal na Štajerskem v spore s sosednjimi fevdalci, pritoževali pa so se tudi podložniki. Tahijevo nasilniško obnašanje nad kmeti je bilo tudi eden izmed povodov za hrvaško-slovenski kmečki upor leta 1572. Ta se je februarja naslednje leto končal s porazom upornikov in usmrtitvijo enega njihovih vodij, Matije Gubca.
—–
GABRIJEL HUMEK je leta 1924 v opatiji Stična stopil v cistercijanski red, leta 1931 pa je po študiju na ljubljanski teološki fakulteti prejel mašniško posvečenje. Nekaj pozneje je kot mlad redovnik in mašnik odšel na Poljsko, v Krakow, kjer je študiral tudi slikarstvo, po koncu druge svetovne vojne pa je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri profesorju Antonu Gojmirju Kosu. Kljub strogi samostanski disciplini in intenzivnemu dušnopastirskemu delu se je sorazmerno pogosto udeleževal slikarskih kolonij in skupinskih razstav, pripravil pa je tudi več samostojnih.
Njegov slikarski opus kaže različne stile, od realističnega in metafizičnega sloga ter magičnega realizma do izrazito ekspresivnih vizionarskih podob. V Muzeju krščanstva na Slovenskem, ki domuje v cistercijanskem samostanu v Stični, je v spominski sobi na ogled tudi več njegovih del. Gabrijel Humek, z redovnim imenom Črtomir, se je rodil na današnji dan leta 1907 v Bohinjski Bistrici.
——
Skladatelj SLAVKO OSTERC je leta 1914 končal učiteljišče v Mariboru in že takrat komponiral in vodil orkester. Med prvo svetovno vojno se je bojeval na soški fronti in bil pri Gorici ranjen, ob koncu vojne pa je stopil med Maistrove borce za severno mejo. Leta 1927 je diplomiral na konservatoriju v Pragi in po vrnitvi predaval na Državnem konservatoriju in poznejši Glasbeni akademiji v Ljubljani.
Osterc je poleg Marija Kogoja naš največji predvojni glasbeni modernist in vnet propagator avantgardističnih struj. Ustvaril je več kot 170 raznovrstnih glasbenih del, od orkestralnih in komornih do scenskoglasbenih in vokalnih. Največ je bilo komornih; tej kompozicijski zvrsti, ki zahteva posebno pretanjenost in zgoščenost, je ostal zvest vse življenje. Osterčeva kompozicijska šola je imela velik vpliv na ustvarjalnost mlajšega slovenskega skladateljskega rodu. Bil je tudi glasbeni kritik in publicist, libreta in scenarije za skoraj vse svoje scenskoglasbene stvaritve pa je napisal sam. Slavko Osterc se je rodil na današnji dan pred 120-imi leti v Veržeju pri Ljutomeru.
—–
Skladatelj JANKO GREGORC je na ljubljanskem konservatoriju študiral klarinet in kompozicijo. V letih od 1927 do 1945 je bil član orkestra ljubljanske opere, po drugi svetovni vojni pa gimnazijski profesor v Ljubljani. Pisal je orkestralna in vokalna dela, najbolj pa se je uveljavil z vedro in operno glasbo. Znana je predvsem njegova opereta “Melodije srca”, ki so jo z velikim uspehom izvajali doma in v tujini, zlasti v Združenih državah Amerike. Janko Gregorc se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Ljubljani.
6249 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Hrvaško-štajerski graščak in vojaški poveljnik FRANJO TAHI – rodil se je okoli leta 1526 – je izviral iz madžarske velikaške družine, ki si je pridobila veliko posest. Tudi on je leta 1556 kupil najdonosnejšo in največjo zemljiško posest Štatenberg na hrvaško-slovenski meji na južnem Štajerskem. Zaradi prisvajanja sosednjih zemljišč in pobiranja nekaterih dajatev je prihajal na Štajerskem v spore s sosednjimi fevdalci, pritoževali pa so se tudi podložniki. Tahijevo nasilniško obnašanje nad kmeti je bilo tudi eden izmed povodov za hrvaško-slovenski kmečki upor leta 1572. Ta se je februarja naslednje leto končal s porazom upornikov in usmrtitvijo enega njihovih vodij, Matije Gubca.
—–
GABRIJEL HUMEK je leta 1924 v opatiji Stična stopil v cistercijanski red, leta 1931 pa je po študiju na ljubljanski teološki fakulteti prejel mašniško posvečenje. Nekaj pozneje je kot mlad redovnik in mašnik odšel na Poljsko, v Krakow, kjer je študiral tudi slikarstvo, po koncu druge svetovne vojne pa je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri profesorju Antonu Gojmirju Kosu. Kljub strogi samostanski disciplini in intenzivnemu dušnopastirskemu delu se je sorazmerno pogosto udeleževal slikarskih kolonij in skupinskih razstav, pripravil pa je tudi več samostojnih.
Njegov slikarski opus kaže različne stile, od realističnega in metafizičnega sloga ter magičnega realizma do izrazito ekspresivnih vizionarskih podob. V Muzeju krščanstva na Slovenskem, ki domuje v cistercijanskem samostanu v Stični, je v spominski sobi na ogled tudi več njegovih del. Gabrijel Humek, z redovnim imenom Črtomir, se je rodil na današnji dan leta 1907 v Bohinjski Bistrici.
——
Skladatelj SLAVKO OSTERC je leta 1914 končal učiteljišče v Mariboru in že takrat komponiral in vodil orkester. Med prvo svetovno vojno se je bojeval na soški fronti in bil pri Gorici ranjen, ob koncu vojne pa je stopil med Maistrove borce za severno mejo. Leta 1927 je diplomiral na konservatoriju v Pragi in po vrnitvi predaval na Državnem konservatoriju in poznejši Glasbeni akademiji v Ljubljani.
Osterc je poleg Marija Kogoja naš največji predvojni glasbeni modernist in vnet propagator avantgardističnih struj. Ustvaril je več kot 170 raznovrstnih glasbenih del, od orkestralnih in komornih do scenskoglasbenih in vokalnih. Največ je bilo komornih; tej kompozicijski zvrsti, ki zahteva posebno pretanjenost in zgoščenost, je ostal zvest vse življenje. Osterčeva kompozicijska šola je imela velik vpliv na ustvarjalnost mlajšega slovenskega skladateljskega rodu. Bil je tudi glasbeni kritik in publicist, libreta in scenarije za skoraj vse svoje scenskoglasbene stvaritve pa je napisal sam. Slavko Osterc se je rodil na današnji dan pred 120-imi leti v Veržeju pri Ljutomeru.
—–
Skladatelj JANKO GREGORC je na ljubljanskem konservatoriju študiral klarinet in kompozicijo. V letih od 1927 do 1945 je bil član orkestra ljubljanske opere, po drugi svetovni vojni pa gimnazijski profesor v Ljubljani. Pisal je orkestralna in vokalna dela, najbolj pa se je uveljavil z vedro in operno glasbo. Znana je predvsem njegova opereta “Melodije srca”, ki so jo z velikim uspehom izvajali doma in v tujini, zlasti v Združenih državah Amerike. Janko Gregorc se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Ljubljani.
Naš najuspešnejši fizik s konca 19. stoletja Po vojni prebujeno gledališče Pohod 14. divizije slovenske partizanske vojske na Štajersko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Društvo Ogenj in zavzemanje za upepelitev umrlih Poučevanje v drugačnih okoliščinah Prva neplačana, prostovoljna transfuzija krvi v Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odločno za neodvisnost šolstva od Cerkve Zveneči glas in junaški ter komični igralski liki Prvo mednarodno tekmovanje v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
700 godal iz Demšarjeve delavnice Diplomat in pisec Mojster odrske in filmske igre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vsestranski glasbeni ustvarjalec Uspehi na področju medicinske mikrobiologije Kar osem dni z vozovi čez zaledenelo Savo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Po ugledni balerini poimenovana nagrada Raziskovalec slovenskega političnega v času monarhije Bližina vojne prinesla nakaznice za kruh in moko Prvi slovenski kandidat za tujejezičnega oskarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica in žensko vprašanje Eden naših najizrazitejših simfoničnih skladateljev »Turjaška Rozamunda« – prva slovenska opera v Združenih državah Amerike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zgodovinar Celja in lavantinske škofije Ljubljana zahteva javne napise v slovenščini Iz kroga katoliškega ekspresionizma v kritični novi realizem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo obsežnejše zgodovinsko delo v slovenskem jeziku Slovanska čitalnica v Trstu Potres v Brežicah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo strokovno delo o gojenju vinske trte v slovenskem jeziku Začetnik romanistike na ljubljanski univerzi 35 let v Mestnem gledališču ljubljanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mednarodna slikarska šola v Münchnu »Radio Ljubljana, Maribor in Slovensko primorje« Otoplitve političnih odnosov s sosednjo Avstrijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pobudnik in zaščitnik pesniškega almanaha Kranjska čbelica Umetnost, oprta na domače folklorno izročilo Pionir hortikulture in krajinarstva na Slovenskem
Veliki koroški potres Z boljšim abecednikom do branja in pisanja Od ekspresionizma do nove stvarnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden izmed začetnikov moderne geografije in kartografije pri nas Četrt stoletja dela za Prešernovo bibliografijo »Prva dama slovenske literarne zgodovine«
Arhitekt odličnosti S »Čašo opojnosti« v literarno zgodovino Raziskovalec flore, vegetacije in zgodovine botanike na Slovenskem
Bogata zapuščina cerkvenega slikarja Olimpionik s sabljo in floretom iz Kočevja Prvi predavatelj muzeologije in spomeniškega varstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cesarjev privilegij meščanom Radgone Dediščina diplomata in egiptologa Svetovljan in mecen *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O družbeni vlogi sociologije Režiser Smoletove »Antigone« in Kozakove »Afere« Razburjenje zaradi nastopa v Svetu Evrope *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prezgodaj ustavljeni pesnik Verski referent 14. divizije slovenske partizanske vojske Ustanavljala gledališče v Kopru *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Žandarmerija za varnost, mir in red Oče in sin – inovatorja v glasbi Eden naših prvih poklicnih gledaliških igralcev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov