Psihiater LEV MILČINSKI je študiral na medicinskih fakultetah v Ljubljani in Zagrebu. Po diplomi leta 1940 je delal v bolnišnici za duševne bolezni na Studencu pri Ljubljani. Zaradi sodelovanja z Osvobodilno fronto je bil od januarja 1943 zaprt, najprej v Ljubljani, nato pa do konca vojne v Dachauu. Po njej se je izpopolnjeval v Švici, Franciji in Angliji. Leta 1949 je doktoriral z disertacijo o samomoru in samomorilskem poskusu v Sloveniji. Vse njegovo poznejše delo je bilo posvečeno preučevanju in preprečevanju samomorilnosti in samomora. Bil je cenjen učitelj generacij naših medicincev, avtor številnih strokovnih in znanstvenih člankov, pa tudi osrednji avtor prvega slovenskega učbenika o psihiatriji. Za svoje znanstvene dosežke je prejel več pomembnih nagrad, bil pa je tudi redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter zaslužni profesor ljubljanske univerze. Lev Milčinski se je rodil na današnji dan leta 1916 v Ljubljani.
—–
Alpinist ALEŠ KUNAVER je za slovenski alpinizem pomemben kot utemeljitelj himalajizma. Udeležil se je naše prve alpinistične himalajske odprave leta 1960 na Trisul in bil vodja uspešnih odprav v južni steni Makaluja in Lotseja, ki sta slovenskemu alpinizmu prinesli svetovni sloves. Leta 1979 je bil pobudnik in organizator šole za gorske vodnike v Manangu v Nepalu in ta se zdaj imenuje po njem. Med drugim je pisal o slovenskih planinskih odpravah ter posnel nekaj planinskih dokumentarnih filmov. Za svoje delo je dobil številna priznanja, med drugimi tudi Bloudkovo nagrado. Aleš Kunaver se je rodil na današnji dan pred 80-imi leti v Ljubljani.
—–
V začetku petdesetih let prejšnjega stoletja se je francoska vlada odločila za graditev novega potniškega letala, s katerim naj bi nadomestili dotedanje DC-3. Projekt so imenovali “caravelle”. Ime je spominjalo na jadrnice, s katerimi so se Španci in Portugalci v 13. stoletju sprva odpravljali na raziskovalne pustolovščine, pozneje pa so karavele postale najbolj razširjene trgovske ladje. Prototip zračne karavele so Francozi predstavili javnosti na mednarodni letalski razstavi v Parizu na današnji dan pred 60-imi leti.
Strokovnjake je navdušila predvsem za tisti čas revolucionarna namestitev motorjev – bili so britanski rolsrojsi – v gondole na repnem delu trupa; tako so izboljšali aerodinamiko nosilnih površin – kril, zmanjšal pa se je tudi hrup v notranjosti letala. Vzletelo je lahko le z enim motorjem – to je bilo tedaj v potniškem prometu nekaj neverjetnega. Novost so bili tudi stopnice na repu letala ter trikotna okna na boku, ki so potnikom omogočala dober pogled na zemljo. Francosko reaktivno letalo “SE 210 caravelle” je doseglo hitrost do 900 kilometrov na uro, dolet je imelo do 1500 kilometrov, sprejelo pa je 85 potnikov.
—–
Danes je kresni dan, zato bodo drevi marsikje pripravili kresovanje, najbolj znani običaj ob prazniku svetega Janeza Krstnika; ta namreč goduje jutri, 24. junija. Na šentjanževo – danes torej – marsikje obudijo staro obredno kurjenje kresov, ki je imelo in ima različne pomene. Kolikor je dandanes kresnih šeg, povezanih z ognjem, vse izhajajo iz najstarejšega, magičnega odnosa človeka do narave. Ljudstvo ima kresni dan za najdaljšega v letu – “O kresi se dan obesi” – čeprav je v resnici najdaljši 21. junij. S kresovi so hoteli ljudje sonce počastiti in mu z ognjem pomagati, da ne bi omagalo. Kresovanje so na Slovenskem spet oživili v drugi polovici 19. stoletja, ko je dobilo rodoljubni pomen.