AVGUŠTIN PRUGL, bolj znan po pridevku Tyfernus – nadel si ga je po rojstnem kraju Laškem, kjer se je rodil v 70-ih letih 15. stoletja – je ena najmarkantnejših razumniških osebnosti v slovenski zgodovini prve tretjine 16. stoletja. Umrl je leta 1536. Vsestransko razgledani in dejavni humanist se je pomembno uveljavil kot arhitekt in zlasti kot zgodnji arheolog, predvsem pa zbiralec rimskih napisov. Po uničujočem potresu leta 1511 je v Ljubljani med drugim na novo pozidal škofijski dvorec in naredil tudi načrte za obnovo poškodovanega mestnega obzidja.
Avguštin Prugl Tyfernus je tudi na Slovenskem prvi znani zbiralec rimskih napisov – epigrafov. Te njegove prepise so v svoja dela uvrščali mnogi poznejši avtorji, arheologi in zgodovnarji in je tako tudi zaradi njih poznavanje antične zgodovine točnejše in bogatejše.
—–
Izdelava papirja je bila do 19. stoletja ročna. V Fabrianu v Italiji, kjer so začeli izdelovati papir v 13. stoletju, so za razvlaknjevanje tekstilnih odpadkov in za krajšanje vlaken prvi uporabili vodno silo. Od tedaj so take papirnice zaradi zunanje podobnosti z žitnimi mlini imenovali papirni mlini. Na Slovenskem je bil prvi papirni mlin postavljen leta 1579 ob Ljubljanici pri gradu Fužine. Malo pred koncem 18. stoletja so v Franciji izumili mehanizirano izdelavo papirja, prva papirnica, ki je na Slovenskem delovala strojno – papirnica na Vevčah – pa je prve pole takšnega papirja izdelala na današnji dan leta 1843.
—–
Pedagog FRANJO ČIBEJ je po študiju filozofije, pedagogike in matematike na ljubljanski univerzi leta 1925 doktoriral, se nekaj časa izpopolnjeval na univerzi v Műnchnu, nato pa postal profesor na ljubljanskem učiteljišču. V intenzivnih sedmih letih dela (umrl je star komaj 28 let) je objavil okoli dvesto pedagoških, filozofskih in socioloških razprav. Privlačevala so ga predvsem teoretična vprašanja sodobne vzgoje, v praksi pa je bil odličen predavatelj in vzgojitelj. Franjo Čibej se je rodil na današnji dan leta 1901 v Gorici.
—–
Kipar BORIS KALIN se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Solkanu pri Gorici. Med drugim je bil od leta 1945 do 1970 profesor za kiparstvo in dvakrat rektor Akademije za likovno umetnost v Ljubljani. Bil je eden naših redkih kiparjev, ki so obvladovali klesanje v kamen. Že na prvi samostojni razstavi 1938. leta v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani, na kateri je predstavil večjo zbirko marmornatih kipov in reliefov, sta bila kot temeljni značilnosti njegovega ustvarjanja izpostavljena realizem in idealizacija. Skrbno po naravi preštudirano telo ali glavo je izklesal iz marmorja v umirjenih in zglajenih oblikah, ki spominjajo na helenistično kiparstvo. V bronastem spomeniškem kiparstvu je pozneje razvil razgibano postavljene kompozicije. Boris Kalin je za svoje delo prejel več priznanj, med njimi trikrat Prešernovo nagrado.
—–
S sprejetjem amandmaja k slovenski ustavi iz leta 1974 je skupščina na današnji dan leta 1991 določila novo slovensko zastavo. Kljub burni javni razpravi je obveljal sklep, da se nekdanji slovenski grb na stari trikolori zamenja z novim – v obliki ščita ga je oblikoval kipar Marko Pogačnik. Odločitev o novi slovenski himni je bila lažja in jo je skupščina sprejela že 29. marca leta 1990. Njeno besedilo so tri kitice iz Prešernove Zdravljice, melodija pa je vzeta iz istoimenske skladbe Stanka Premrla.