Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
AVGUŠTIN PRUGL, bolj znan po pridevku Tyfernus – nadel si ga je po rojstnem kraju Laškem, kjer se je rodil v 70-ih letih 15. stoletja – je ena najmarkantnejših razumniških osebnosti v slovenski zgodovini prve tretjine 16. stoletja. Umrl je leta 1536. Vsestransko razgledani in dejavni humanist se je pomembno uveljavil kot arhitekt in zlasti kot zgodnji arheolog, predvsem pa zbiralec rimskih napisov. Po uničujočem potresu leta 1511 je v Ljubljani med drugim na novo pozidal škofijski dvorec in naredil tudi načrte za obnovo poškodovanega mestnega obzidja.
Avguštin Prugl Tyfernus je tudi na Slovenskem prvi znani zbiralec rimskih napisov – epigrafov. Te njegove prepise so v svoja dela uvrščali mnogi poznejši avtorji, arheologi in zgodovnarji in je tako tudi zaradi njih poznavanje antične zgodovine točnejše in bogatejše.
—–
Izdelava papirja je bila do 19. stoletja ročna. V Fabrianu v Italiji, kjer so začeli izdelovati papir v 13. stoletju, so za razvlaknjevanje tekstilnih odpadkov in za krajšanje vlaken prvi uporabili vodno silo. Od tedaj so take papirnice zaradi zunanje podobnosti z žitnimi mlini imenovali papirni mlini. Na Slovenskem je bil prvi papirni mlin postavljen leta 1579 ob Ljubljanici pri gradu Fužine. Malo pred koncem 18. stoletja so v Franciji izumili mehanizirano izdelavo papirja, prva papirnica, ki je na Slovenskem delovala strojno – papirnica na Vevčah – pa je prve pole takšnega papirja izdelala na današnji dan leta 1843.
—–
Pedagog FRANJO ČIBEJ je po študiju filozofije, pedagogike in matematike na ljubljanski univerzi leta 1925 doktoriral, se nekaj časa izpopolnjeval na univerzi v Műnchnu, nato pa postal profesor na ljubljanskem učiteljišču. V intenzivnih sedmih letih dela (umrl je star komaj 28 let) je objavil okoli dvesto pedagoških, filozofskih in socioloških razprav. Privlačevala so ga predvsem teoretična vprašanja sodobne vzgoje, v praksi pa je bil odličen predavatelj in vzgojitelj. Franjo Čibej se je rodil na današnji dan leta 1901 v Gorici.
—–
Kipar BORIS KALIN se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Solkanu pri Gorici. Med drugim je bil od leta 1945 do 1970 profesor za kiparstvo in dvakrat rektor Akademije za likovno umetnost v Ljubljani. Bil je eden naših redkih kiparjev, ki so obvladovali klesanje v kamen. Že na prvi samostojni razstavi 1938. leta v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani, na kateri je predstavil večjo zbirko marmornatih kipov in reliefov, sta bila kot temeljni značilnosti njegovega ustvarjanja izpostavljena realizem in idealizacija. Skrbno po naravi preštudirano telo ali glavo je izklesal iz marmorja v umirjenih in zglajenih oblikah, ki spominjajo na helenistično kiparstvo. V bronastem spomeniškem kiparstvu je pozneje razvil razgibano postavljene kompozicije. Boris Kalin je za svoje delo prejel več priznanj, med njimi trikrat Prešernovo nagrado.
—–
S sprejetjem amandmaja k slovenski ustavi iz leta 1974 je skupščina na današnji dan leta 1991 določila novo slovensko zastavo. Kljub burni javni razpravi je obveljal sklep, da se nekdanji slovenski grb na stari trikolori zamenja z novim – v obliki ščita ga je oblikoval kipar Marko Pogačnik. Odločitev o novi slovenski himni je bila lažja in jo je skupščina sprejela že 29. marca leta 1990. Njeno besedilo so tri kitice iz Prešernove Zdravljice, melodija pa je vzeta iz istoimenske skladbe Stanka Premrla.
6282 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
AVGUŠTIN PRUGL, bolj znan po pridevku Tyfernus – nadel si ga je po rojstnem kraju Laškem, kjer se je rodil v 70-ih letih 15. stoletja – je ena najmarkantnejših razumniških osebnosti v slovenski zgodovini prve tretjine 16. stoletja. Umrl je leta 1536. Vsestransko razgledani in dejavni humanist se je pomembno uveljavil kot arhitekt in zlasti kot zgodnji arheolog, predvsem pa zbiralec rimskih napisov. Po uničujočem potresu leta 1511 je v Ljubljani med drugim na novo pozidal škofijski dvorec in naredil tudi načrte za obnovo poškodovanega mestnega obzidja.
Avguštin Prugl Tyfernus je tudi na Slovenskem prvi znani zbiralec rimskih napisov – epigrafov. Te njegove prepise so v svoja dela uvrščali mnogi poznejši avtorji, arheologi in zgodovnarji in je tako tudi zaradi njih poznavanje antične zgodovine točnejše in bogatejše.
—–
Izdelava papirja je bila do 19. stoletja ročna. V Fabrianu v Italiji, kjer so začeli izdelovati papir v 13. stoletju, so za razvlaknjevanje tekstilnih odpadkov in za krajšanje vlaken prvi uporabili vodno silo. Od tedaj so take papirnice zaradi zunanje podobnosti z žitnimi mlini imenovali papirni mlini. Na Slovenskem je bil prvi papirni mlin postavljen leta 1579 ob Ljubljanici pri gradu Fužine. Malo pred koncem 18. stoletja so v Franciji izumili mehanizirano izdelavo papirja, prva papirnica, ki je na Slovenskem delovala strojno – papirnica na Vevčah – pa je prve pole takšnega papirja izdelala na današnji dan leta 1843.
—–
Pedagog FRANJO ČIBEJ je po študiju filozofije, pedagogike in matematike na ljubljanski univerzi leta 1925 doktoriral, se nekaj časa izpopolnjeval na univerzi v Műnchnu, nato pa postal profesor na ljubljanskem učiteljišču. V intenzivnih sedmih letih dela (umrl je star komaj 28 let) je objavil okoli dvesto pedagoških, filozofskih in socioloških razprav. Privlačevala so ga predvsem teoretična vprašanja sodobne vzgoje, v praksi pa je bil odličen predavatelj in vzgojitelj. Franjo Čibej se je rodil na današnji dan leta 1901 v Gorici.
—–
Kipar BORIS KALIN se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Solkanu pri Gorici. Med drugim je bil od leta 1945 do 1970 profesor za kiparstvo in dvakrat rektor Akademije za likovno umetnost v Ljubljani. Bil je eden naših redkih kiparjev, ki so obvladovali klesanje v kamen. Že na prvi samostojni razstavi 1938. leta v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani, na kateri je predstavil večjo zbirko marmornatih kipov in reliefov, sta bila kot temeljni značilnosti njegovega ustvarjanja izpostavljena realizem in idealizacija. Skrbno po naravi preštudirano telo ali glavo je izklesal iz marmorja v umirjenih in zglajenih oblikah, ki spominjajo na helenistično kiparstvo. V bronastem spomeniškem kiparstvu je pozneje razvil razgibano postavljene kompozicije. Boris Kalin je za svoje delo prejel več priznanj, med njimi trikrat Prešernovo nagrado.
—–
S sprejetjem amandmaja k slovenski ustavi iz leta 1974 je skupščina na današnji dan leta 1991 določila novo slovensko zastavo. Kljub burni javni razpravi je obveljal sklep, da se nekdanji slovenski grb na stari trikolori zamenja z novim – v obliki ščita ga je oblikoval kipar Marko Pogačnik. Odločitev o novi slovenski himni je bila lažja in jo je skupščina sprejela že 29. marca leta 1990. Njeno besedilo so tri kitice iz Prešernove Zdravljice, melodija pa je vzeta iz istoimenske skladbe Stanka Premrla.
Predana otrokom in gledališkemu ustvarjanju Začetki kinematografije v Ljubljani Vrt spominov in tovarištva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mehki dramski sopran za klasične operne vloge Slovenski mojster filmske glasbe Štafetna palica kot poklon vladarju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naravoslovec in avtor prvega vodnika po Deželnem muzeju v Ljubljani Čebelarski učitelj praktik Poseben umetnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odličen oblikovalec ljudske komike Arhitekt pomembnih ljubljanskih stavb Elektrotehnik in Slovenski elektrotehniški slovar
Slikar in lutkovni ustvarjalec Akademski klub Vesna na Dunaju Slovenija 176. članica Organizacije združenih narodov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pregled zgodovine ljubljanskega meščanstva Avtor prvega domačega elektronskega mikroskopa Sopranistka mariborske operne hiše *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Rojstni dan učitelja čebelarstva: svetovni dan čebel Postojnski okrajni glavar za uveljavitev Postojnske jame Raziskovalka ljubljanskega baročnega kiparstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škofijski sedež se seli ob Dravi navzdol Bibliotekar in literarni zgodovinar Naslovna vloga v prvem slovenskem barvnem filmu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pomembno ime slovenske opere Soustanovitelj Zadruge Elan v Begunjah »Papež 'ma vas rad« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vodilne slovenski raziskovalec metuljev svoje dobe »Pesem šolske sestre« Meteorolog in klimatolog *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krompir po cesaričinem ukazu na njive in na krožnike Davorin Jenko zložil napev koračnice »Naprej, zastava Slave« Arhitekt v Združenih državah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vatroslav Oblak in začetki slovenističnega jezikoslovja Kako je Ljubljana dobila novo poštno poslopje Rado Simoniti – partizanski skladatelj in zborovodja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zakon o osnovni šoli in uresničevanje splošne šolske obveznosti Prvi predsednik Sadjarskega društva za Slovenijo Slovenija v Svetu Evrope
Francoski jezikoslovec preučeval slovenščino Spopad na Mali gori nad Ribnico na Dolenjskem Nejc Zaplotnik in Andrej Štremfelj na strehi sveta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Würtemberški mecen slovenskih protestantov Zgodovinski roman o delovanju bratov Cirila in Metoda Ustanovitev Slovenske kmečke zveze
Prvi pomembni slovenski narodopisec na Koroškem Prvi častni občan Maribora v južnoslovanski državi Spomin na arhitekta Jožeta Plečnika na Hradčanih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Temeljno delo slovenske teatrologije Pisateljeva slika slovenske družbe s prehoda v 20. stoletje Plečnikov učenec – režiser in scenograf *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Klasični filolog – častnik v štabu generala Maistra Ko je bil štirinajstdnevnik Naši razgledi – razprodan Slovenija napove skorajšnjo razglasitev državne samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ena najbogatejših in največjih zemljiških posesti na Kranjskem Ustanovni ravnatelj Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu Majniška deklaracija 1989 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenjegraški župnik − ustanovitelj muzeja Režiser našega prvega celovečernega dokumentarno-igranega filma Zborovanje prve večstrankarske Skupščine Republike Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov