Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Skladatelj in planinski pisec JAKOB ALJAŽ je po končani gimnaziji v Ljubljani začel študirati filozofijo na Dunaju, vendar se je pozneje preusmeril v bogoslovje; leta 1889 je prišel za župnika na Dovje pri Mojstrani. Glasbeno se je izobraževal predvsem pri Antonu Foersterju. Po slogu je bil romantik; komponiral je izključno krajše zborovske skladbe. Najiskreneje se je izpel v pesmih, ki izražajo domovinsko ljubezen in opevajo slovenske gore; znani sta “Triglav, moj dom” in “Slovan, na dan”. Za našo zborovsko zgodovino je pomembna njegova “Slovenska pesmarica” iz leta 1896.
Dragocena je tudi njegova vloga pri razvoju slovenskega planinstva, zlasti njegovo nasprotovanje ponemčitvi Triglavskega pogorja. Jakob Aljaž je bil pobudnik in graditelj številnih planinskih postojank, odpiral in popravljal je planinske poti in pisal planinske spise, leta 1895 pa je na vrhu Triglava postavil stolp in s tem dal Nemcem vedeti, da je Triglav slovenska gora. Ob devetdeseti obletnici njegovega rojstva (rodil se je na današnji dan pred 170-imi leti v Zavrhu pod Šmarno goro) je Oton Župančič napisal verze, ki so zdaj vliti na spominski plošči na zvoniku cerkve na Šmarni gori, nad Aljaževo domačijo:
»Triglavski župnik, ljubil si višine,
po njih si romal, molil, pesmi pel,
premnogo src za njih lepoto vnel,
zdaj Ti hvaležno hranijo spomine.«
—–
Na današnji dan leta 1896 se je v Trstu rodil skladatelj KAROL PAHOR. Študiral je v Trstu, Bologni in na Dunaju – tam je diplomiral iz študija violine – hkrati pa se je posvečal komponiranju. Med drugo svetovno vojno je aprila leta 1944 organiziral in vodil Invalidski pevski zbor ter se uveljavil kot avtor partizanskih pesmi.
Za njegovo predvojno skladateljsko delo je značilna avantgardna naravnanost; takrat je nastalo tudi eno njegovih najboljših del, šestglasni zbor “Očenaš hlapca Jerneja”. Napisal je več kot sto skladb za različne zbore ter nekaj samospevov, po drugi svetovni vojni pa se je začel zanimati tudi za folkloro, zlasti belokranjsko, prekmursko in istrsko. Do leta 1966 je poučeval na Akademiji za glasbo v Ljubljani, leta 1969 pa je dobil tudi Prešernovo nagrado.
—–
CIRIL JAGODIC se je kot navdušen predvojni amaterski igralec leta 1946 pridružil skupini nekdanjih sokolskih lutkarjev v ljubljanskem Narodnem domu, ki so »podedovali« lutke »Partizanskega lutkovnega gledališča« in z njimi obiskovali otroke v počitniških kolonijah po Gorenjskem. Dve leti pozneje je sodeloval pri ustanovitvi Mestnega lutkovnega gledališča v Ljubljani ter v njem do leta 1980 deloval kot igralec animator in tehnični vodja. Z inovacijami je vplival na tehnični in tehnološki razvoj lutk in odrske tehnike; izumljal je odre in vodila, iskal nove scenske rešitve ter izboljšal animacijske možnosti marionet. Leta 1951 je kot animator prvi pri nas oživil legendarno Žogico Marogico. Ciril Jagodic se je rodil na današnji dan leta 1919 v Ljubljani.
6248 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Skladatelj in planinski pisec JAKOB ALJAŽ je po končani gimnaziji v Ljubljani začel študirati filozofijo na Dunaju, vendar se je pozneje preusmeril v bogoslovje; leta 1889 je prišel za župnika na Dovje pri Mojstrani. Glasbeno se je izobraževal predvsem pri Antonu Foersterju. Po slogu je bil romantik; komponiral je izključno krajše zborovske skladbe. Najiskreneje se je izpel v pesmih, ki izražajo domovinsko ljubezen in opevajo slovenske gore; znani sta “Triglav, moj dom” in “Slovan, na dan”. Za našo zborovsko zgodovino je pomembna njegova “Slovenska pesmarica” iz leta 1896.
Dragocena je tudi njegova vloga pri razvoju slovenskega planinstva, zlasti njegovo nasprotovanje ponemčitvi Triglavskega pogorja. Jakob Aljaž je bil pobudnik in graditelj številnih planinskih postojank, odpiral in popravljal je planinske poti in pisal planinske spise, leta 1895 pa je na vrhu Triglava postavil stolp in s tem dal Nemcem vedeti, da je Triglav slovenska gora. Ob devetdeseti obletnici njegovega rojstva (rodil se je na današnji dan pred 170-imi leti v Zavrhu pod Šmarno goro) je Oton Župančič napisal verze, ki so zdaj vliti na spominski plošči na zvoniku cerkve na Šmarni gori, nad Aljaževo domačijo:
»Triglavski župnik, ljubil si višine,
po njih si romal, molil, pesmi pel,
premnogo src za njih lepoto vnel,
zdaj Ti hvaležno hranijo spomine.«
—–
Na današnji dan leta 1896 se je v Trstu rodil skladatelj KAROL PAHOR. Študiral je v Trstu, Bologni in na Dunaju – tam je diplomiral iz študija violine – hkrati pa se je posvečal komponiranju. Med drugo svetovno vojno je aprila leta 1944 organiziral in vodil Invalidski pevski zbor ter se uveljavil kot avtor partizanskih pesmi.
Za njegovo predvojno skladateljsko delo je značilna avantgardna naravnanost; takrat je nastalo tudi eno njegovih najboljših del, šestglasni zbor “Očenaš hlapca Jerneja”. Napisal je več kot sto skladb za različne zbore ter nekaj samospevov, po drugi svetovni vojni pa se je začel zanimati tudi za folkloro, zlasti belokranjsko, prekmursko in istrsko. Do leta 1966 je poučeval na Akademiji za glasbo v Ljubljani, leta 1969 pa je dobil tudi Prešernovo nagrado.
—–
CIRIL JAGODIC se je kot navdušen predvojni amaterski igralec leta 1946 pridružil skupini nekdanjih sokolskih lutkarjev v ljubljanskem Narodnem domu, ki so »podedovali« lutke »Partizanskega lutkovnega gledališča« in z njimi obiskovali otroke v počitniških kolonijah po Gorenjskem. Dve leti pozneje je sodeloval pri ustanovitvi Mestnega lutkovnega gledališča v Ljubljani ter v njem do leta 1980 deloval kot igralec animator in tehnični vodja. Z inovacijami je vplival na tehnični in tehnološki razvoj lutk in odrske tehnike; izumljal je odre in vodila, iskal nove scenske rešitve ter izboljšal animacijske možnosti marionet. Leta 1951 je kot animator prvi pri nas oživil legendarno Žogico Marogico. Ciril Jagodic se je rodil na današnji dan leta 1919 v Ljubljani.
Prispevek k razvoju baletne umetnosti Pomemben glasbeni pedagog in publicist Ko Boris Pahor ni smel v Ljubljano *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Boljševik iz Slovenskih goric V smrt zaradi slovenskega petja Elektrifikacija slovenske železniške diagonale *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Načrt o preureditvi habsburške monarhije Cerkveni slikar 19. stoletja Naš prvi smučarski sodnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Božični dan, spomin na rojstvo Odrešenika Eden začetnikov narodne prebuje na Primorskem Povezovalec slovenščine in francoščine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesnica in prevajalka Prešernovih pesmi v nemščino Arhitekt, pomemben za napredek slovenskega tiska in knjižne opreme Nadškof po radiu vošči božič *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden od trojice najizrazitejših pesnikov pred Prešernom Za sodoben pouk matematike in fizike Bolnica Franja sprejme prve ranjence *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški duhovnik, zgodovinar in zbiralec Prvi obsežnejši pregled zgodovine slovenskega naroda Glasbeni ustvarjalec v Ljubljani, Trstu in Mariboru *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Razvoj čipkarstva na Idrijskem Začetnik znanstvenega raziskovanja ptic na Balkanu Pridelava sladkorja na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naša najpomembnejša slikarka Strokovnjak za zaščito industrijske lastnine Režiser prve slovenske televizijske drame *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški slavist – Miklošičev študent Veliko ime slovenske operne režije Mednarodna skupnost priznala slovensko državo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
V Krškem deklice in dečki že leta 1908 v skupnih razredih Namesto župana na čelo Maribora – vladni komisar Kekec, eden najbolj kultnih filmov slovenske kinematografije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Geograf in zgodovinar – začetnik znanstvenega pogleda na turizem Pravnik in rektor ljubljanske univerze Tragična usoda partizanskega zdravnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Iz življenja ameriških Slovencev Kostumografka za gledališče in film Madžarski okupator vzpostavil oblast v Prekmurju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi sodobni slovenski knjižni založnik Zaslužni pravnik in diplomat po vojni ne more biti član akademije Raziskovalec ostankov s prehoda iz pozne antike v srednji vek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Umetnostni zgodovinar, kritik in pesnik Humorist s prodorno satiro Šest pogumnih partizanov vdre v celjski gestapovski zapor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Usodno srečanje pri Dobrniču Pesnik, pripovednik, prevajalec in duhovnik Italijanski slovenist napiše knjigo o Otonu Župančiču *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Obveščevalna mreža strokovnjaka za promet Izumitelj iz Clevelanda Koncert, ki se je zapisal v zgodovino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Svobodomislec in razsvetljenec napisal prvi slovenski odrski deli Ustvarjalka tolminskega muzeja Osrednja osebnost tržaškega glasbenega življenja Prispevek k raziskovanju vesolja
»Teharski plemiči ‒ “spevoigra v treh dejanjih« Raziskovalec preteklosti Celja Prizadevanja za sodoben pouk matematike in fizike Friderik Pregl – Nobelov nagrajenec za kemijo
Delo z otroki s posebnimi potrebami V bojih za severno mejo soborca – med drugo svetovno vojno nasprotnika Poveljnik iz protirevolucionarnega tabora Stavka, ki je zahtevala svobodne sindikate in večstrankarski politični sistem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov