Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Skladatelj in planinski pisec JAKOB ALJAŽ je po končani gimnaziji v Ljubljani začel študirati filozofijo na Dunaju, vendar se je pozneje preusmeril v bogoslovje; leta 1889 je prišel za župnika na Dovje pri Mojstrani. Glasbeno se je izobraževal predvsem pri Antonu Foersterju. Po slogu je bil romantik; komponiral je izključno krajše zborovske skladbe. Najiskreneje se je izpel v pesmih, ki izražajo domovinsko ljubezen in opevajo slovenske gore; znani sta “Triglav, moj dom” in “Slovan, na dan”. Za našo zborovsko zgodovino je pomembna njegova “Slovenska pesmarica” iz leta 1896.
Dragocena je tudi njegova vloga pri razvoju slovenskega planinstva, zlasti njegovo nasprotovanje ponemčitvi Triglavskega pogorja. Jakob Aljaž je bil pobudnik in graditelj številnih planinskih postojank, odpiral in popravljal je planinske poti in pisal planinske spise, leta 1895 pa je na vrhu Triglava postavil stolp in s tem dal Nemcem vedeti, da je Triglav slovenska gora. Ob devetdeseti obletnici njegovega rojstva (rodil se je na današnji dan pred 170-imi leti v Zavrhu pod Šmarno goro) je Oton Župančič napisal verze, ki so zdaj vliti na spominski plošči na zvoniku cerkve na Šmarni gori, nad Aljaževo domačijo:
»Triglavski župnik, ljubil si višine,
po njih si romal, molil, pesmi pel,
premnogo src za njih lepoto vnel,
zdaj Ti hvaležno hranijo spomine.«
—–
Na današnji dan leta 1896 se je v Trstu rodil skladatelj KAROL PAHOR. Študiral je v Trstu, Bologni in na Dunaju – tam je diplomiral iz študija violine – hkrati pa se je posvečal komponiranju. Med drugo svetovno vojno je aprila leta 1944 organiziral in vodil Invalidski pevski zbor ter se uveljavil kot avtor partizanskih pesmi.
Za njegovo predvojno skladateljsko delo je značilna avantgardna naravnanost; takrat je nastalo tudi eno njegovih najboljših del, šestglasni zbor “Očenaš hlapca Jerneja”. Napisal je več kot sto skladb za različne zbore ter nekaj samospevov, po drugi svetovni vojni pa se je začel zanimati tudi za folkloro, zlasti belokranjsko, prekmursko in istrsko. Do leta 1966 je poučeval na Akademiji za glasbo v Ljubljani, leta 1969 pa je dobil tudi Prešernovo nagrado.
—–
CIRIL JAGODIC se je kot navdušen predvojni amaterski igralec leta 1946 pridružil skupini nekdanjih sokolskih lutkarjev v ljubljanskem Narodnem domu, ki so »podedovali« lutke »Partizanskega lutkovnega gledališča« in z njimi obiskovali otroke v počitniških kolonijah po Gorenjskem. Dve leti pozneje je sodeloval pri ustanovitvi Mestnega lutkovnega gledališča v Ljubljani ter v njem do leta 1980 deloval kot igralec animator in tehnični vodja. Z inovacijami je vplival na tehnični in tehnološki razvoj lutk in odrske tehnike; izumljal je odre in vodila, iskal nove scenske rešitve ter izboljšal animacijske možnosti marionet. Leta 1951 je kot animator prvi pri nas oživil legendarno Žogico Marogico. Ciril Jagodic se je rodil na današnji dan leta 1919 v Ljubljani.
6248 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Skladatelj in planinski pisec JAKOB ALJAŽ je po končani gimnaziji v Ljubljani začel študirati filozofijo na Dunaju, vendar se je pozneje preusmeril v bogoslovje; leta 1889 je prišel za župnika na Dovje pri Mojstrani. Glasbeno se je izobraževal predvsem pri Antonu Foersterju. Po slogu je bil romantik; komponiral je izključno krajše zborovske skladbe. Najiskreneje se je izpel v pesmih, ki izražajo domovinsko ljubezen in opevajo slovenske gore; znani sta “Triglav, moj dom” in “Slovan, na dan”. Za našo zborovsko zgodovino je pomembna njegova “Slovenska pesmarica” iz leta 1896.
Dragocena je tudi njegova vloga pri razvoju slovenskega planinstva, zlasti njegovo nasprotovanje ponemčitvi Triglavskega pogorja. Jakob Aljaž je bil pobudnik in graditelj številnih planinskih postojank, odpiral in popravljal je planinske poti in pisal planinske spise, leta 1895 pa je na vrhu Triglava postavil stolp in s tem dal Nemcem vedeti, da je Triglav slovenska gora. Ob devetdeseti obletnici njegovega rojstva (rodil se je na današnji dan pred 170-imi leti v Zavrhu pod Šmarno goro) je Oton Župančič napisal verze, ki so zdaj vliti na spominski plošči na zvoniku cerkve na Šmarni gori, nad Aljaževo domačijo:
»Triglavski župnik, ljubil si višine,
po njih si romal, molil, pesmi pel,
premnogo src za njih lepoto vnel,
zdaj Ti hvaležno hranijo spomine.«
—–
Na današnji dan leta 1896 se je v Trstu rodil skladatelj KAROL PAHOR. Študiral je v Trstu, Bologni in na Dunaju – tam je diplomiral iz študija violine – hkrati pa se je posvečal komponiranju. Med drugo svetovno vojno je aprila leta 1944 organiziral in vodil Invalidski pevski zbor ter se uveljavil kot avtor partizanskih pesmi.
Za njegovo predvojno skladateljsko delo je značilna avantgardna naravnanost; takrat je nastalo tudi eno njegovih najboljših del, šestglasni zbor “Očenaš hlapca Jerneja”. Napisal je več kot sto skladb za različne zbore ter nekaj samospevov, po drugi svetovni vojni pa se je začel zanimati tudi za folkloro, zlasti belokranjsko, prekmursko in istrsko. Do leta 1966 je poučeval na Akademiji za glasbo v Ljubljani, leta 1969 pa je dobil tudi Prešernovo nagrado.
—–
CIRIL JAGODIC se je kot navdušen predvojni amaterski igralec leta 1946 pridružil skupini nekdanjih sokolskih lutkarjev v ljubljanskem Narodnem domu, ki so »podedovali« lutke »Partizanskega lutkovnega gledališča« in z njimi obiskovali otroke v počitniških kolonijah po Gorenjskem. Dve leti pozneje je sodeloval pri ustanovitvi Mestnega lutkovnega gledališča v Ljubljani ter v njem do leta 1980 deloval kot igralec animator in tehnični vodja. Z inovacijami je vplival na tehnični in tehnološki razvoj lutk in odrske tehnike; izumljal je odre in vodila, iskal nove scenske rešitve ter izboljšal animacijske možnosti marionet. Leta 1951 je kot animator prvi pri nas oživil legendarno Žogico Marogico. Ciril Jagodic se je rodil na današnji dan leta 1919 v Ljubljani.
Maribor dobi prvi časopis v slovenskem jeziku Študentka elektrotehnike vzdrževala ilegalno radijsko postajo Ustava po sovjetskem modelu
Kekec: literarni junak, ki je vstopil v film Urednica revij za otroke, ženske in izseljence Brez dodatnega kisika na »strehi sveta« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Svetopisemske zgodbe v prekmurskem knjižnem jeziku Celovški Slovenec – časopis, ki je izhajal dve leti »Doktor Fan«, slovenski kirurg in misijonar Avtor prve otroške opere v nekdanji skupni državi
Naša prva koncertna pevka in pedagoginja Podpornica začetkov tekmovalnega smučanja na Gorenjskem Izgon nemškega prebivalstva iz Apaške doline
Prvo slovensko delavsko društvo v Trstu Likovna ustvarjalka v mestu pod vrhovi Andov Praznik slovenskega vojaškega letalstva
Avtor prvega slovenskega strokovnega medicinskega dela Pevka ljubljanskega opernega zbora Popotniška in počitniška organizacija za mlade
Projektant prve železnice čez slovensko ozemlje Kongres za ohranitev absolutistične oblasti vladarjev Slikarsko izhodišče v realistični tradiciji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden ustanoviteljev in mecenov prve slovenske javne knjižnice Mojster balad in romanc Dražgoška bitka
Filozofska antropologija sodobnega človeka Ponovljeno ljudsko štetje v Trstu Koper spet postane sedež škofije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zobozdravnik, skladatelj in pevovodja Preporodovci za neodvisno in svobodno državo Anglo-ameriško bombardiranje Maribora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikarski duh barvnega realizma in intimizma Zadnja plovba samotnega pomorščaka Celovški radio spregovori slovensko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetnik novoromantičnih slogovnih smeri v glasbi Ljubljana dobi Splošno žensko društvo Socialni realist izpod Pohorja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zaslužen za slovenščino v srednjih šolah Dejavna učiteljska moč Dramatik in socialna vprašanja
Ob Cankarju najizrazitejši novelist Društveno povezovanje koroških Slovencev Verigarji – naša prva poštna znamka
Za prvo slovensko gimnazijo v Gorici Časopis »Naprej« zoper germanizacijo »Slovenka« – za žensko enakopravnost
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Podpredsednik Narodnega sveta v Mariboru Novelist kmečkega sveta Agronom zasnoval vinske kleti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pozabljen korak k rabi poštnih znamk Metodik pouka geografije Fizik, navdušen za astronomijo
Zasluge za razvoj družinskega prava Uzakonjen 8-urni delavnik Vlada potrdi predlog o ustanovitvi Slovenske filharmonije
Partizanska bolnica Pavla Ljubljana dobi drugo povojno poklicno gledališče Odprli 32 kilometrov prve slovenske avtomobilske ceste *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov