Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Baročni slikar iz Antwerpna ALMANACH ali ALLMENACO je v tretji četrtini 17. stoletja deloval tudi na Kranjskem. Njegove freske v gradovih Iški turn in Bokalce in v obednici frančiškanskega samostana v Ljubljani omenja že Janez Vajkard Valvasor. Ohranilo se je tudi nekaj njegovih portretov, vedut ter platen z žanrskimi, bojnimi in mitološkimi motivi. Dve sliki baročnega slikarja Almanacha – »Kvartopirci« in »Kmečka družina« – sta tudi v ljubljanski Narodni galeriji.
—–
Gradbenik, gospodarstvenik in kulturni delavec HUGO ÚHLI R je leta 1906 diplomiral na Tehniški visoki šoli v Pragi, nekaj let pozneje pa v Ljubljani ustanovil tehnični urad in gradbeno podjetje. Projektiral je mostove, elektrarne, pivovarne, tovarne sladkorja in vodne pregrade ter vodil graditve. Sodeloval je tudi pri projektih za osuševanje Ljubljanskega barja, melioriranje v porečjih Save, Ljubljanice in Krke ter se ukvarjal s kalcifikacijo kislih in izboljševanjem zamočvirjenih zemljišč. V svoji lastni založbi »Umetniška propaganda« je v letih od 1915 do 1946 med drugim izdal več kot sto knjig; nekaj jih je sam tudi uredil, prevedel ali napisal. Zbral je več kot tisoč slik in plastik, predvsem slovenskih umetnikov. Hugo Uhlir se je rodil na današnji dan leta 1881 v Golčuv Jeníkovu na Češkem.
—–
Ena naših najuglednejših opernih in koncertnih pevk CIRILA MEDVED ŠKERLJ je bila tudi pedagoginja in gledališka igralka. Glasbo in igralsko umetnost je študirala na Dunaju, nato pa je sprva nastopala kot koncertna pevka v Trstu in Gorici. Od leta 1918 je bila članica Opere, v letih od 1921 do 1937 pa Drame Narodnega gledališča v Ljubljani. Hkrati je vodila operno šolo na konservatoriju Glasbene matice. Bila je igralka in pevka z izrazitim občutkom za humor, vendar je oblikovala tudi resne in tehtne karakterne vloge. Rodila se je na današnji dan leta 1893 v Ljubljani.
——
Na današnji dan pred 25-imi leti je v Kočevskem rogu pred množičnim grobiščem domobrancev, ki so jih Britanci po koncu druge svetovne vojne vrnili z avstrijske Koroške in so bili tu brez sodnih procesov pobiti, potekala spravna slovesnost. Udeležili so se je najvišji predstavniki političnega in javnega življenja s predsednikom predsedstva Milanom Kučanom, mašo pa je vodil ljubljanski metropolit, nadškof doktor Alojzij Šuštar. Na slovesnosti je bilo več deset tisoč ljudi.
Slovenska škofovska konferenca je spravo z mrtvimi označila kot spoštljivo priznanje dostojnega spomina vseh mrtvih ne glede na to, kako in zaradi kakšnega prepričanja so izgubili življenje, zavzela se je za ureditev grobov in presojo dogodkov v času druge svetovne vojne in po njej v okviru tedanje dobe in tedanjih razmer ter ob čim jasnejšem ugotavljanju vzročnih povezav. Po mnenju škofov bi se morali tudi odpovedati vsaki želji po obračunavanju.
6281 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Baročni slikar iz Antwerpna ALMANACH ali ALLMENACO je v tretji četrtini 17. stoletja deloval tudi na Kranjskem. Njegove freske v gradovih Iški turn in Bokalce in v obednici frančiškanskega samostana v Ljubljani omenja že Janez Vajkard Valvasor. Ohranilo se je tudi nekaj njegovih portretov, vedut ter platen z žanrskimi, bojnimi in mitološkimi motivi. Dve sliki baročnega slikarja Almanacha – »Kvartopirci« in »Kmečka družina« – sta tudi v ljubljanski Narodni galeriji.
—–
Gradbenik, gospodarstvenik in kulturni delavec HUGO ÚHLI R je leta 1906 diplomiral na Tehniški visoki šoli v Pragi, nekaj let pozneje pa v Ljubljani ustanovil tehnični urad in gradbeno podjetje. Projektiral je mostove, elektrarne, pivovarne, tovarne sladkorja in vodne pregrade ter vodil graditve. Sodeloval je tudi pri projektih za osuševanje Ljubljanskega barja, melioriranje v porečjih Save, Ljubljanice in Krke ter se ukvarjal s kalcifikacijo kislih in izboljševanjem zamočvirjenih zemljišč. V svoji lastni založbi »Umetniška propaganda« je v letih od 1915 do 1946 med drugim izdal več kot sto knjig; nekaj jih je sam tudi uredil, prevedel ali napisal. Zbral je več kot tisoč slik in plastik, predvsem slovenskih umetnikov. Hugo Uhlir se je rodil na današnji dan leta 1881 v Golčuv Jeníkovu na Češkem.
—–
Ena naših najuglednejših opernih in koncertnih pevk CIRILA MEDVED ŠKERLJ je bila tudi pedagoginja in gledališka igralka. Glasbo in igralsko umetnost je študirala na Dunaju, nato pa je sprva nastopala kot koncertna pevka v Trstu in Gorici. Od leta 1918 je bila članica Opere, v letih od 1921 do 1937 pa Drame Narodnega gledališča v Ljubljani. Hkrati je vodila operno šolo na konservatoriju Glasbene matice. Bila je igralka in pevka z izrazitim občutkom za humor, vendar je oblikovala tudi resne in tehtne karakterne vloge. Rodila se je na današnji dan leta 1893 v Ljubljani.
——
Na današnji dan pred 25-imi leti je v Kočevskem rogu pred množičnim grobiščem domobrancev, ki so jih Britanci po koncu druge svetovne vojne vrnili z avstrijske Koroške in so bili tu brez sodnih procesov pobiti, potekala spravna slovesnost. Udeležili so se je najvišji predstavniki političnega in javnega življenja s predsednikom predsedstva Milanom Kučanom, mašo pa je vodil ljubljanski metropolit, nadškof doktor Alojzij Šuštar. Na slovesnosti je bilo več deset tisoč ljudi.
Slovenska škofovska konferenca je spravo z mrtvimi označila kot spoštljivo priznanje dostojnega spomina vseh mrtvih ne glede na to, kako in zaradi kakšnega prepričanja so izgubili življenje, zavzela se je za ureditev grobov in presojo dogodkov v času druge svetovne vojne in po njej v okviru tedanje dobe in tedanjih razmer ter ob čim jasnejšem ugotavljanju vzročnih povezav. Po mnenju škofov bi se morali tudi odpovedati vsaki želji po obračunavanju.
Diplomat iz Črnega Vrha pri Društvu narodov Pesnik vojne in ljubezni Dve pomembni mladinski reviji izpred stoletja
Častnik iz Vorančeve Požganice Praprotnice in cvetnice slovenskega ozemlja Sporazumi, ki so potrdili zahodno državno mejo
Avtor srbske državne himne in himne Slovenske vojske Novinarka, zapisana filmski tematiki Slikar, grafik in fotograf
Pobudnik prvega slovenskega pisateljskega društva Pevska pedagoginja uglednih opernih ustvarjalcev Operni glas za lirske vloge
Prva uspešna operacija sive mrene pri nas Inštruktor obveščevalcev in diverzantov Urednik lista Naši razgledi
Več kot 1200 štipendistov Knafljeve ustanove Pobuda za slovensko univerzo sredi 19. stoletja Antanta pozdravila nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov
Ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Začetki Pomorskega muzeja Sergeja Mašere v Piranu Načrti za ljubljansko sosesko Murgle
Začetnik slovenske psihiatrije Zagovornik federalne ureditve monarhije Dan slovenskega pravosodja
Zbiratelj gradiva za Slomškovo beatifikacijo Urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Spomin na Kavboja Pipca in Rdečo peso
Šolstvo postane državna zadeva Zdravje in bolezen v domači hiši Samosvoja likovna umetnica iz Trsta
Dan spomina na mrtve – praznik vseh svetih Preporod in preporodovci Prvo spominsko znamenje protifašističnim upornikom
Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi
Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov
Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine
Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«
Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke
Neveljaven email naslov