Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan pred 140-imi leti so z odlokom avstrijskega cesarsko-kraljevega namestništva v Trstu učiteljišče v Kopru preuredili v tri oddelke: slovenskega, hrvaškega in italijanskega.Na njem naj bi se šolali bodoči učitelji za osnovne šole v Istri. Iz verskega sklada nepremičnin so učiteljišču dodelili nekdanji frančiškanski samostan, v katerem sta že delovali osnovni šoli za dečke in deklice. Posebna ministrska odredba je uredila tudi vprašanje učnega jezika. V vseh treh oddelkih so v maternem jeziku poučevali zgodovino, matematiko, geometrijo, risanje, prirodopis in fiziko. Učni jezik je bil sicer po večini odvisen od razpoložljivega učnega kadra, a kljub odporu in protestom je bil uradni jezik ves čas nemški.
Velike zasluge za nastanek koprskega učiteljišča ima brez dvoma tudi šolnik in deželni šolski nadzornik , Beneški Slovenec Anton Klodič, vitez Sabládoski. Slovel je kot prizadeven profesor in zaveden Slovenec, v učnih načrtih za Primorsko pa je slovenščini namenjal posebno pozornost in tako je bilo v tistem času šolstvo v tej pokrajini bolj slovensko kakor v drugih slovenskih deželah.
—–
Odvetnik STANKO TOMŠIČ je leta 1935 diplomiral na pravni fakulteti v Ljubljani in kmalu postal samostojni odvetnik. Že kot študent je bil med organizatorji levičarske mladine ter deloval v akademskem agrarnem klubu Njiva in v Zvezi Društev kmetskih fantov in deklet. Po okupaciji leta 1941 se je vključil v delo Osvobodilne fronte, postal predsednik njenega odvetniškega matičnega odbora ter brezplačno pravno zastopal družine borcev narodnoosvobodilne vojske. V začetku leta 1944 je odšel v ilegalo, bil po izdaji zaprt v domobranski prisilni delavnici in tik pred koncem vojne ustreljen. Stanko Tomšič se je rodil na današnji dan leta 1901 v Skópem v okolici Sežane.
—-
Zborovodja in skladatelj JANEZ KUHAR je bil med 2. svetovno vojno glasbeni vodja Slovenskega narodnega gledališča na osvobojenem ozemlju in zborovodja Partizanskega pevskega zbora. Takrat je napisal vrsto pesmi in koračnic, med njimi Hej brigade, Počiva jezero v tihoti, Bosa pojdiva dekle obsorej, V hribe šel je partizan, Tam na Pugled gori in Jutri gremo v napad, ki je tako rekoč ponarodela..
Po vojni je bil ustanovitelj in vodja zbora cicibanov ter otroškega in mladinskega zbora Radia Ljubljana, do leta 1972 pa tudi glasbeni urednik na našem radiu. Lepe uspehe je dosegel tudi z otroškim in dekliškim pevskim zborom glasbene šole Franca Šturma iz Ljubljane. Kot odličen harmonikar je ustvarjal skladbe za harmoniko solo in spodbujal delovanje harmonikarskih orkestrov.
S posnetki in javnimi nastopi ter številnimi zborovskimi deli za mladinske zasedbe, v katerih se je približal otroškemu ljudskemu izročilu, je pomembno vplival na razvoj slovenskega mladinskega zborovstva. Za svoje delo je leta 1997 prejel častni znak svobode Republike Slovenije. Striček Janez, kot so mu rekli otroci, njegovi najmlajši pevci, zborovodja in skladatelj Janez Kuhar, se je rodil na današnji dan leta 1911 v Ljubljani.
6278 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan pred 140-imi leti so z odlokom avstrijskega cesarsko-kraljevega namestništva v Trstu učiteljišče v Kopru preuredili v tri oddelke: slovenskega, hrvaškega in italijanskega.Na njem naj bi se šolali bodoči učitelji za osnovne šole v Istri. Iz verskega sklada nepremičnin so učiteljišču dodelili nekdanji frančiškanski samostan, v katerem sta že delovali osnovni šoli za dečke in deklice. Posebna ministrska odredba je uredila tudi vprašanje učnega jezika. V vseh treh oddelkih so v maternem jeziku poučevali zgodovino, matematiko, geometrijo, risanje, prirodopis in fiziko. Učni jezik je bil sicer po večini odvisen od razpoložljivega učnega kadra, a kljub odporu in protestom je bil uradni jezik ves čas nemški.
Velike zasluge za nastanek koprskega učiteljišča ima brez dvoma tudi šolnik in deželni šolski nadzornik , Beneški Slovenec Anton Klodič, vitez Sabládoski. Slovel je kot prizadeven profesor in zaveden Slovenec, v učnih načrtih za Primorsko pa je slovenščini namenjal posebno pozornost in tako je bilo v tistem času šolstvo v tej pokrajini bolj slovensko kakor v drugih slovenskih deželah.
—–
Odvetnik STANKO TOMŠIČ je leta 1935 diplomiral na pravni fakulteti v Ljubljani in kmalu postal samostojni odvetnik. Že kot študent je bil med organizatorji levičarske mladine ter deloval v akademskem agrarnem klubu Njiva in v Zvezi Društev kmetskih fantov in deklet. Po okupaciji leta 1941 se je vključil v delo Osvobodilne fronte, postal predsednik njenega odvetniškega matičnega odbora ter brezplačno pravno zastopal družine borcev narodnoosvobodilne vojske. V začetku leta 1944 je odšel v ilegalo, bil po izdaji zaprt v domobranski prisilni delavnici in tik pred koncem vojne ustreljen. Stanko Tomšič se je rodil na današnji dan leta 1901 v Skópem v okolici Sežane.
—-
Zborovodja in skladatelj JANEZ KUHAR je bil med 2. svetovno vojno glasbeni vodja Slovenskega narodnega gledališča na osvobojenem ozemlju in zborovodja Partizanskega pevskega zbora. Takrat je napisal vrsto pesmi in koračnic, med njimi Hej brigade, Počiva jezero v tihoti, Bosa pojdiva dekle obsorej, V hribe šel je partizan, Tam na Pugled gori in Jutri gremo v napad, ki je tako rekoč ponarodela..
Po vojni je bil ustanovitelj in vodja zbora cicibanov ter otroškega in mladinskega zbora Radia Ljubljana, do leta 1972 pa tudi glasbeni urednik na našem radiu. Lepe uspehe je dosegel tudi z otroškim in dekliškim pevskim zborom glasbene šole Franca Šturma iz Ljubljane. Kot odličen harmonikar je ustvarjal skladbe za harmoniko solo in spodbujal delovanje harmonikarskih orkestrov.
S posnetki in javnimi nastopi ter številnimi zborovskimi deli za mladinske zasedbe, v katerih se je približal otroškemu ljudskemu izročilu, je pomembno vplival na razvoj slovenskega mladinskega zborovstva. Za svoje delo je leta 1997 prejel častni znak svobode Republike Slovenije. Striček Janez, kot so mu rekli otroci, njegovi najmlajši pevci, zborovodja in skladatelj Janez Kuhar, se je rodil na današnji dan leta 1911 v Ljubljani.
Pobudnik prvega slovenskega pisateljskega društva Pevska pedagoginja uglednih opernih ustvarjalcev Operni glas za lirske vloge
Prva uspešna operacija sive mrene pri nas Inštruktor obveščevalcev in diverzantov Urednik lista Naši razgledi
Več kot 1200 štipendistov Knafljeve ustanove Pobuda za slovensko univerzo sredi 19. stoletja Antanta pozdravila nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov
Ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Začetki Pomorskega muzeja Sergeja Mašere v Piranu Načrti za ljubljansko sosesko Murgle
Začetnik slovenske psihiatrije Zagovornik federalne ureditve monarhije Dan slovenskega pravosodja
Zbiratelj gradiva za Slomškovo beatifikacijo Urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Spomin na Kavboja Pipca in Rdečo peso
Šolstvo postane državna zadeva Zdravje in bolezen v domači hiši Samosvoja likovna umetnica iz Trsta
Dan spomina na mrtve – praznik vseh svetih Preporod in preporodovci Prvo spominsko znamenje protifašističnim upornikom
Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi
Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov
Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine
Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«
Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke
Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«
»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Neveljaven email naslov