Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
HRASTOVLJE so slovenska istrska vasica z nekaj več kot sto prebivalci. Nad njimi je na vzhodni strani nizka skalnata vzpetina in na njej za visokim obzidjem cerkev, katere notranjost pokrivajo freske. Poslikavo je vodil mojster Janez iz Kastva in jo dokončal na današnji dan leta 1490. Ta podružnična cerkev Svete trojice je izjemna že po arhitekturi, še bolj pa po slikarijah, ki segajo od vrha do tal. Odkrili so jih leta 1949.
Poseben sloves je cerkvi prinesla upodobitev “mrtvaškega plesa” na južni steni. Snov je verjetno zajeta iz kake grafične predloge, vendar čudovito prilagojena cerkveni notranjščini. Mrtvaški ples je pred obličjem smrti vklenil ljudi vseh stanov in vseh starosti, od otrok do papeža. Značilnost fresk je izrazit življenjski realizem, ki se kaže v podrobnostih, tako da je upodóbljeni svet po izrazu in izbiri motivov blizu preprostemu človeku.
—–
Narodni in politični delavec MATEJ RAŽUN je leta 1890 končal študij bogoslovja v Celovcu in nato služboval v raznih farah krške škofije, kar štiriindvajset let pa je bil župnik v Št. Jakobu v Rožu. V bližnjem Šempetru so takrat pod njegovim vodstvom in s pomočjo Mohorjeve družbe sezidali Narodno šolo, ki je pozneje postala “Narodna in gospodinjska šola v Št. Jakobu v Rožu na Koroškem”.
Med drugim je bil tudi tajnik in blagajnik katoliškega političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem ter soustanovitelj in predsednik Slovenske krščansko socialne zveze za Koroško. Med prvo svetovno vojno je bil nekaj časa zaprt v Celovcu, nato pa konfiniran v rojstnem kraju. V plebiscitnem času je deloval za priljučitev dela Koroške k Jugoslaviji, po plebiscitu pa se je moral umakniti s Koroške. Matej Ražun se je rodil na današnji dan pred 150-imi leti v Goreči vasi na Koroškem.
—–
Splošno nemirno ozračje v Julijski krajini leta 1920 je napovedovalo izbruh socialistične revolucije in slovanske narodne vstaje. To je dajalo polet italijanskim nacionalistom, ki so se čutili poklicane za obrambo italijanskih interesov v tem delu. Cilj tržaških nacionalistov je bila nasilna asimilacija slovanskega življa. Slovence in Hrvate so imenovali “Slavi” in so jih šteli za manjvredno raso.
Tako so na današnji dan leta 1920 tržaški fašisti na osrednjem trgu pripravili ljudsko zborovanje in med njim začeli lov na “nevarne Slovence”; enega so ubili. Razjarjena množica se je nato zbrala pred hotelom Balkan, zgrajenem v letih 1902 do 1904 po načrtih arhitekta Maksa Fabianija. V njem je bil tudi slovenski Narodni dom z uradi političnega društva Edinost, prosvetnih društev, Tržaške hranilnice in posojilnice ter s slovensko čitalnico. Fašisti so vdrli v stavbo, jo polili z bencinom in zažgali.
Medtem ko je slovenski Narodni dom v Trstu gorel, so fašisti razdejali in oropali še druge slovenske ustanove, naslednji dan pa požgali tudi Narodni dom v Pulju. Ti dnevi so bili začetki najhujšega obdobja raznarodovalnih in zastraševalnih akcij italijanskih nacionalistov proti Slovencem na Tržaškem. V naslednjih dveh letih je bilo po podatkih italijanskih zgodovinarjev požganih, napadenih ali razdejanih več kot sto trideset poslopij, središč delavskih in slovenskih narodnih organizacij, knjižnic, telovadnic, župnišč in tiskarn.
6282 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
HRASTOVLJE so slovenska istrska vasica z nekaj več kot sto prebivalci. Nad njimi je na vzhodni strani nizka skalnata vzpetina in na njej za visokim obzidjem cerkev, katere notranjost pokrivajo freske. Poslikavo je vodil mojster Janez iz Kastva in jo dokončal na današnji dan leta 1490. Ta podružnična cerkev Svete trojice je izjemna že po arhitekturi, še bolj pa po slikarijah, ki segajo od vrha do tal. Odkrili so jih leta 1949.
Poseben sloves je cerkvi prinesla upodobitev “mrtvaškega plesa” na južni steni. Snov je verjetno zajeta iz kake grafične predloge, vendar čudovito prilagojena cerkveni notranjščini. Mrtvaški ples je pred obličjem smrti vklenil ljudi vseh stanov in vseh starosti, od otrok do papeža. Značilnost fresk je izrazit življenjski realizem, ki se kaže v podrobnostih, tako da je upodóbljeni svet po izrazu in izbiri motivov blizu preprostemu človeku.
—–
Narodni in politični delavec MATEJ RAŽUN je leta 1890 končal študij bogoslovja v Celovcu in nato služboval v raznih farah krške škofije, kar štiriindvajset let pa je bil župnik v Št. Jakobu v Rožu. V bližnjem Šempetru so takrat pod njegovim vodstvom in s pomočjo Mohorjeve družbe sezidali Narodno šolo, ki je pozneje postala “Narodna in gospodinjska šola v Št. Jakobu v Rožu na Koroškem”.
Med drugim je bil tudi tajnik in blagajnik katoliškega političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem ter soustanovitelj in predsednik Slovenske krščansko socialne zveze za Koroško. Med prvo svetovno vojno je bil nekaj časa zaprt v Celovcu, nato pa konfiniran v rojstnem kraju. V plebiscitnem času je deloval za priljučitev dela Koroške k Jugoslaviji, po plebiscitu pa se je moral umakniti s Koroške. Matej Ražun se je rodil na današnji dan pred 150-imi leti v Goreči vasi na Koroškem.
—–
Splošno nemirno ozračje v Julijski krajini leta 1920 je napovedovalo izbruh socialistične revolucije in slovanske narodne vstaje. To je dajalo polet italijanskim nacionalistom, ki so se čutili poklicane za obrambo italijanskih interesov v tem delu. Cilj tržaških nacionalistov je bila nasilna asimilacija slovanskega življa. Slovence in Hrvate so imenovali “Slavi” in so jih šteli za manjvredno raso.
Tako so na današnji dan leta 1920 tržaški fašisti na osrednjem trgu pripravili ljudsko zborovanje in med njim začeli lov na “nevarne Slovence”; enega so ubili. Razjarjena množica se je nato zbrala pred hotelom Balkan, zgrajenem v letih 1902 do 1904 po načrtih arhitekta Maksa Fabianija. V njem je bil tudi slovenski Narodni dom z uradi političnega društva Edinost, prosvetnih društev, Tržaške hranilnice in posojilnice ter s slovensko čitalnico. Fašisti so vdrli v stavbo, jo polili z bencinom in zažgali.
Medtem ko je slovenski Narodni dom v Trstu gorel, so fašisti razdejali in oropali še druge slovenske ustanove, naslednji dan pa požgali tudi Narodni dom v Pulju. Ti dnevi so bili začetki najhujšega obdobja raznarodovalnih in zastraševalnih akcij italijanskih nacionalistov proti Slovencem na Tržaškem. V naslednjih dveh letih je bilo po podatkih italijanskih zgodovinarjev požganih, napadenih ali razdejanih več kot sto trideset poslopij, središč delavskih in slovenskih narodnih organizacij, knjižnic, telovadnic, župnišč in tiskarn.
Tri olimpijske igre – šest kolajn Režiser velikega formata Pogodba, ki je odrezala Primorsko
Diplomat iz Črnega Vrha pri Društvu narodov Pesnik vojne in ljubezni Dve pomembni mladinski reviji izpred stoletja
Častnik iz Vorančeve Požganice Praprotnice in cvetnice slovenskega ozemlja Sporazumi, ki so potrdili zahodno državno mejo
Avtor srbske državne himne in himne Slovenske vojske Novinarka, zapisana filmski tematiki Slikar, grafik in fotograf
Pobudnik prvega slovenskega pisateljskega društva Pevska pedagoginja uglednih opernih ustvarjalcev Operni glas za lirske vloge
Prva uspešna operacija sive mrene pri nas Inštruktor obveščevalcev in diverzantov Urednik lista Naši razgledi
Več kot 1200 štipendistov Knafljeve ustanove Pobuda za slovensko univerzo sredi 19. stoletja Antanta pozdravila nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov
Ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Začetki Pomorskega muzeja Sergeja Mašere v Piranu Načrti za ljubljansko sosesko Murgle
Začetnik slovenske psihiatrije Zagovornik federalne ureditve monarhije Dan slovenskega pravosodja
Zbiratelj gradiva za Slomškovo beatifikacijo Urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Spomin na Kavboja Pipca in Rdečo peso
Šolstvo postane državna zadeva Zdravje in bolezen v domači hiši Samosvoja likovna umetnica iz Trsta
Dan spomina na mrtve – praznik vseh svetih Preporod in preporodovci Prvo spominsko znamenje protifašističnim upornikom
Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi
Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov
Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine
Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«
Neveljaven email naslov