Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1591 je v Pragi umrl skladatelj JACOBUS GALLUS. Rodil se je okoli leta 1550 neznano kje, a kot njegove domnevne rojstne kraje navajajo Ribnico, Idrijo in Šentviško Goro na Tolminskem. Vzdevek Carniolus, ki ga je dodal svojemu priimku, pove, da je bil doma nekje na Kranjskem. O njegovi mladosti je malo znanega. Sam je v uvodu k prvi knjigi maš napisal, da se glasbi posveča od zgodnje mladosti, da porablja zanjo vse svoje moči in da vanjo usmerja vsa svoja razmišljanja.
Gallusov opus je obsežen in je bil zvečine natisnjen že za njegovega življenja. Le malo ga je ostalo v rokopisu. Najprej – leta 1580 – je izšel izbor njegovih šestnajstih maš v štirih knjigah. Posebno pozornost je posvečal motetu, glasbeni upodobitvi liturgičnih in bibličnih besedil, ki so bila izključno latinska. Po slogu so bile njegove skladbe blizu novejšim nazorom. Z njimi si je Jacobus Gallus že za življenja v evropski glasbi pridobil sloves in veljavo, ki sta se zaradi razvojnih in umetniških kvalitet ohranila tudi v poznejših stoletjih in sta živa še dandanes.
—–
Na današnji dan leta 1870 se je v Velikih Laščah rodil skladatelj in pedagog JOSIP PAVČIČ. Glasbeno se je najprej izobraževal v šoli Filharmonične družbe v Ljubljani, nato pa na Dunaju. Tam je tudi leta 1901 opravil državni izpit iz klavirja in solopetja. Sodi med skladatelje, ki so kot zapozneli romantiki vtisnili svojim skladbam slovenske značilnosti. Našo glasbo je obogatil z deli za zbore, s klavirskimi skladbami, posebno didaktičnimi, in s samospevi. Najpriljubljenejši med temi so skomponirani po Župančičevih pesmih in se odlikujejo z izvirno melodiko, domiselnim harmonskim stavkom, jasno obliko in izdelano klavirsko spremljavo. Uglasbitve Župančičevih otroških pesmi Josipa Pavčiča so zaradi pristnega humorja izjemne v slovenski glasbeni literaturi.
—–
Manjša kraška jama Divje babe visoko nad dolino reke Idrijce je pred dobrima dvema desetletjema postala pomembno paleolitsko najdišče z ostanki človeškega bivanja v kameni dobi. V dvanajst metrov debeli plasti usedlin so arheologi naleteli na številne ostanke orodja in orožja iz kamene dobe, oglja in ognjišč. Na današnji dan pred 20-imi leti so blizu ognjišča v plasti, stari najmanj 45.000 let, našli okrušeno kost, ki se je pozneje izkazala za stegnenico jamskega medveda.
Dolga je bila okoli deset centimetrov, na obeh koncih odlomljena, na sredini pa je imela dve luknjici, ki nista bili posledica živalskega ugriza ali roparskih krempljev, ampak narejeni s kamnitim orodjem. Ugotovili so, da gre za poškodovano piščal, na katero se je dalo po rekonstrukciji celo piskati. Tako so naši arhelogi odkrili bržkone najstarejšo piščal na svetu, saj je radiokarbonska analiza pokazala, da je stara vsaj 45.000 let.
6282 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan leta 1591 je v Pragi umrl skladatelj JACOBUS GALLUS. Rodil se je okoli leta 1550 neznano kje, a kot njegove domnevne rojstne kraje navajajo Ribnico, Idrijo in Šentviško Goro na Tolminskem. Vzdevek Carniolus, ki ga je dodal svojemu priimku, pove, da je bil doma nekje na Kranjskem. O njegovi mladosti je malo znanega. Sam je v uvodu k prvi knjigi maš napisal, da se glasbi posveča od zgodnje mladosti, da porablja zanjo vse svoje moči in da vanjo usmerja vsa svoja razmišljanja.
Gallusov opus je obsežen in je bil zvečine natisnjen že za njegovega življenja. Le malo ga je ostalo v rokopisu. Najprej – leta 1580 – je izšel izbor njegovih šestnajstih maš v štirih knjigah. Posebno pozornost je posvečal motetu, glasbeni upodobitvi liturgičnih in bibličnih besedil, ki so bila izključno latinska. Po slogu so bile njegove skladbe blizu novejšim nazorom. Z njimi si je Jacobus Gallus že za življenja v evropski glasbi pridobil sloves in veljavo, ki sta se zaradi razvojnih in umetniških kvalitet ohranila tudi v poznejših stoletjih in sta živa še dandanes.
—–
Na današnji dan leta 1870 se je v Velikih Laščah rodil skladatelj in pedagog JOSIP PAVČIČ. Glasbeno se je najprej izobraževal v šoli Filharmonične družbe v Ljubljani, nato pa na Dunaju. Tam je tudi leta 1901 opravil državni izpit iz klavirja in solopetja. Sodi med skladatelje, ki so kot zapozneli romantiki vtisnili svojim skladbam slovenske značilnosti. Našo glasbo je obogatil z deli za zbore, s klavirskimi skladbami, posebno didaktičnimi, in s samospevi. Najpriljubljenejši med temi so skomponirani po Župančičevih pesmih in se odlikujejo z izvirno melodiko, domiselnim harmonskim stavkom, jasno obliko in izdelano klavirsko spremljavo. Uglasbitve Župančičevih otroških pesmi Josipa Pavčiča so zaradi pristnega humorja izjemne v slovenski glasbeni literaturi.
—–
Manjša kraška jama Divje babe visoko nad dolino reke Idrijce je pred dobrima dvema desetletjema postala pomembno paleolitsko najdišče z ostanki človeškega bivanja v kameni dobi. V dvanajst metrov debeli plasti usedlin so arheologi naleteli na številne ostanke orodja in orožja iz kamene dobe, oglja in ognjišč. Na današnji dan pred 20-imi leti so blizu ognjišča v plasti, stari najmanj 45.000 let, našli okrušeno kost, ki se je pozneje izkazala za stegnenico jamskega medveda.
Dolga je bila okoli deset centimetrov, na obeh koncih odlomljena, na sredini pa je imela dve luknjici, ki nista bili posledica živalskega ugriza ali roparskih krempljev, ampak narejeni s kamnitim orodjem. Ugotovili so, da gre za poškodovano piščal, na katero se je dalo po rekonstrukciji celo piskati. Tako so naši arhelogi odkrili bržkone najstarejšo piščal na svetu, saj je radiokarbonska analiza pokazala, da je stara vsaj 45.000 let.
Tri olimpijske igre – šest kolajn Režiser velikega formata Pogodba, ki je odrezala Primorsko
Diplomat iz Črnega Vrha pri Društvu narodov Pesnik vojne in ljubezni Dve pomembni mladinski reviji izpred stoletja
Častnik iz Vorančeve Požganice Praprotnice in cvetnice slovenskega ozemlja Sporazumi, ki so potrdili zahodno državno mejo
Avtor srbske državne himne in himne Slovenske vojske Novinarka, zapisana filmski tematiki Slikar, grafik in fotograf
Pobudnik prvega slovenskega pisateljskega društva Pevska pedagoginja uglednih opernih ustvarjalcev Operni glas za lirske vloge
Prva uspešna operacija sive mrene pri nas Inštruktor obveščevalcev in diverzantov Urednik lista Naši razgledi
Več kot 1200 štipendistov Knafljeve ustanove Pobuda za slovensko univerzo sredi 19. stoletja Antanta pozdravila nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov
Ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Začetki Pomorskega muzeja Sergeja Mašere v Piranu Načrti za ljubljansko sosesko Murgle
Začetnik slovenske psihiatrije Zagovornik federalne ureditve monarhije Dan slovenskega pravosodja
Zbiratelj gradiva za Slomškovo beatifikacijo Urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Spomin na Kavboja Pipca in Rdečo peso
Šolstvo postane državna zadeva Zdravje in bolezen v domači hiši Samosvoja likovna umetnica iz Trsta
Dan spomina na mrtve – praznik vseh svetih Preporod in preporodovci Prvo spominsko znamenje protifašističnim upornikom
Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi
Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov
Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine
Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«
Neveljaven email naslov